Vročinski udar na kriznih žariščih

Torej, čaka nas precej vroč teden z izjemo mariborskih nevladnikov, ki živijo v že ponarodeli finančni mrzlici. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je tamkajšnji Kolegij samostojnih ustvarjalcev v kulturi pred dnevi namreč poslal protestno pismo direktorju Mestne občine Maribor Bojanu Babiču. Pismo je bilo poslano spričo negotovosti, saj se na MOM do jeseni ne mislijo zjasniti glede rezultatov tega sicer dvoletnega razpisa za sofinanciranje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Kontaktirali smo Miho Horvata, vodjo fundacije Sonda, ki med drugim upravlja s prostorom gt22 ter je član odbora za kulturo. Z nami se je pogovarjal o načinih vzpostavljanja dialoga med mestno občino in predstavniki kulture:

///////////////////////////izjava///////////////////////////////////

Trenutna situacija v nevladnem sektorju je simptom in ne razlog problemov. Zanimalo nas je, kaj sploh je smisel tovrstnih apelov:  

///////////////////////////izjava///////////////////////////////////

James Nachtwey je vojni oziroma protivojni fotograf ameriškega rodu, ki zadnja desetletja na raznih kriznih žariščih sveta tvega svoje lastno življenje, da bi fotografiral dogodke, ki – kakor pravi sam – ne smejo biti pozabljeni in ponovljeni. V svoji karieri se je postavil v središča nemirov – od Severne Irske, Bližnjega vzhoda, priča je bil Zalivski vojni in napadu na WTC v New Yorku ter grozotam v Rusiji, Bosni in še bilokje. Želi, da bi njegove fotografije opozarjale na vojne grozote in v imenu nemočnih žrtev kričale protimilitaristična sporočila v širšo svetovno javnost ter razkrivale realnost vojn, ki jo mediji pogosto potisnejo v ozadje. Je prejemnik mnogih nagrad, fotografskih in mirovnih. Danes v Cankarjevem domu predava o svojem življenju in delu, od jutri naprej pa bo v Galeriji CD na ogled tudi razstava njegovih fotografij.

O pomenu vojnih fotografov pa pravi:

///////////////////////////izjava///////////////////////////////////

Jutri, se pravi devetega junija, pa se bo začela 11. manifesta. Manifesta je ena izmed največjih mednarodnih razstav sodobne umetnosti, ki za razliko od starejših tovrstnih prireditev, kot na primer v Benetkah ali Kasslu, ni centralizirana, ampak je nomadska. Tretja manifesta z naslovom Borderline syndrom je denimo potekala v takrat še evropsko entuziastični Ljubljani. Jutrišnja enajsta manifesta pa bo potekala v Zurichu. Letošnja manifesta bo, kot se za Švico spodobi, nosila ime: What people do for money: Some joint ventures, sledila pa bo trendu v sodobni umetnosti, ki ne ločuje več med kuratorjem in umetnikom, saj jo bo kuriral berlinski umetnik Christian Jankowski. Kaj ljudje storijo za denar, pa ni koncept, ki bi v alpski manifesti predstavljal predalpske umetnike. Je pa leta 2012 na manifesti razstavljal tudi kipar Tomaž Furlan. Povprašali smo ga o njegovih izkušnjah z razstavljanjem na manifesti:

///////////////////////////izjava///////////////////////////////////

Kulturne novice je pomagala narediti špikerska vajenka Tisa Neža.