Življenje z umiranjem in onkraj smrti

Pozdravljene, drage poslušalke, v Kulturnem obzorniku. Danes se bomo potopile v mračne vode nekrocena. Skušale bomo ugotoviti, kako preživeti lastno umiranje na umirajočem planetu. Temu vprašanju se je posvečalo gostovanje umetnic in teoretičark Jill Cassid in Anne Campbell na ciklu dogodkov Roza ZRC+ v sodelovanju s Filozofskim inštituom ZRC SAZU. Organizira ga skupina raziskovalk, ki so se že drugič združile z namenom, da bi slovenski javnosti predstavile s kvir teorijo in feministično filozofijo obarvane tematike. Kaj je njihovo poslanstvo, nam pojasni ena izmed organizatork, Vesna Liponik.

Izjava

Najprej je minuli ponedeljek o tem, Kako napraviti kaj z razveljavljanjem v nekrocenu, predavala Jill Casid. Glavni koncept, Nekrocen je aktivistična skovanka, ki izvira iz termina antropocen. Antropocen je geološka doba, v kateri trenutno živimo, zaznamuje pa jo predvsem človekov vpliv na Zemljino geologijo in njene ekosisteme. Casid v svojem delu argumenitra, da je bolj primerno ime za dobo, v kateri živimo, nekrocen, saj je človeški obstoj naš planet zaznamoval predvsem s smrtjo. Suženjstvo, genocidi, uničenje biodiverzitete in izumrtje ogroženih vrst so resnična zapuščina človeštva. Nekrocen torej provokativno kliče k spremembi našega mišljenja in predvsem delovanja.

Izjava

Soočenje s časom nekrocena je profesorica Casid zastavila preko raznovrstnih estetskih praks. Dobršen del svojega predavanja je posvetila materialni moči podob kot enemu izmed vektorjev necrolandscapinga. Tej ideji je namenila tudi prvo od dveh knjig, druga še nastaja, na temo nekrocena. Pokrajina je za Casid večni simbol človeškega trpljenja in škode, tako naravi kot mnogim marginaliziranim skupnostim skozi zgodovino. Rešitev tako vidi v subverzivnih umetniških praksah, ki poskušajo dati glas manjšinam, obenem pa predelujejo našo fizično realnost.

Izjava

Pri nas o konceptu nekrocena premišljuje predvsem Dr. Marina Gržinić, ki jo je tudi Casid navedla kot enega izmed glavnih virov za snovanje teorije. O nekrocenu nas tako pouči še Gržinić.

Izjava

Med predavanjem nam je Casid ponudila tudi vrsto načinov upora v času nekrocena. Posebej je poudarila vlogo, ki jo imajo v teoretski in umetniški praksi nekrocena marginalizirane skupnosti. Prav tiste, ki se vsakodnevno soočajo z grožnjo smrti, so namreč najbolj sposobne in potrebne družbenih sprememb. Ena izmed taktik odpora je tudi razveljavljanje.

Izjava

V sredo se je program nadaljeval s predavanjem in delavnico umetnice in profesorice Anne Campbell z naslovom Javna spolnost/javni spol: Umetnost in avtonomija. Najprej smo bile deležne krajšega predavanja o različnih umetniških praksah, ki se jih Campbell poslužuje, da izraža svoje družbenokritično sporočilo. Večino njenega dela predstavlja reapropriacija vsakdanjih predmetov, da nosijo novo, pogosto kvir sporočilnost. Campbell nam opiše eno izmed svojih umetnin.

Izjava

Dodeljevanje novega pomena vsakdanjim predmetom in ustvarjanje instalacij ter razstav iz reči, ki bi jih mnogi odpisali kot nepomembne, je ključno za avtoričin ustvarjalni proces. Pojasni nam tudi, kako sama gleda na svoje kreacije in kako se loti ustvarjanja.

Izjava

Drugi del delavnice je zopet prevzela Jill Casid. Ogledale smo si dva njena kratka filma, ki nas učita, da vsakdanja praksa ustvarjanja v prostoru, kjer se vse razgraja, deluje kot svarilo in krik upora proti lastnemu propadu. Pokaže nam drugo plat smrti iz pozicije že mrtvih, žrtev nekrocena. Ker je bila delavnica vendarle skupna in so bile tematike med seboj tesno prepletene, nas je vseeno zanimalo, kaj je tisto ključno, kar povezuje njuno ustvarjanje.

Izjava

Delavnico je zaključila Campbell z analizo kvir zgodovine, umetnosti in javnega življenja z namenom izoblikovanja kvirovske estetske prakse, ki bi lahko kontrirala življenju v nekrocenu. Preizkusile pa smo lahko tudi lastne sposobnosti z ustvarjanjem svojega malega zina. Ker nam je zmanjkalo časa, smo dobile domačo nalogo: naše sporočilo očitno ne sme ostati neslišano.

Kaj pa je bilo sporočilo profesoric Casid in Campbell? Njun nekrocen je že sam po sebi ironična, cinična oznaka za naš lasten obstoj. Nekrocen je čas, ki ga ne moremo sprejeti – koncept sam zahteva od nas, da ga razveljavimo, da mu pokažemo, da ne obstaja, da to ni naša resničnost. To lahko glede na Casid in Campbell storimo na več načinov. Eden je, da se aktivno zavedamo in izogibamo ponavljanju napak zgodovine človeštva. Ključno je, da čas, v katerem vlada smrt, pojmujemo kot prostor, v katerem smo ranljive, v katerem si pustimo občutiti vse zlo sveta. Naše občutenje kriz in katastrof nekrocena je torej zgolj začetek, sledijo dejanja. Pomembno pa je tudi, da še posebej tiste izmed nas, ki smo na neke vrste družbenem robu, ne prenehamo ustvarjati. S svojim obstojem in umetnostjo moramo nenehno opozarjati na družbene neenakosti in krivice, ki so prisotne v slehernem trenutku.

Kvir dogodki Roza ZRC+ se nadaljujejo 9.6., do takrat pa si boste lahko posnetek predavanja Jill Casid poslušale tudi na njihovi facebook strani.

V nekrocenu je živela Lea.