Scroll v sodobno slikarstvo pod pandemično zvezdo
Scroll v sodobno slikarstvo pod pandemično zvezdo
V današnjem Kulturnem offsajdu se bomo posvetili vplivu pandemije na stanje lokalnega sodobnega slikarstva. V prejšnjem letu se aktualnost slikarskega medija ni posebno postavljala pod vprašaj. Ravno nasprotno – vsesplošna potreba po materialnosti, ki ni sestavljena iz digitalnih slikovnih točk in v kateri je izkušnja enkratna in časovno omejena, poudarja inherentne prednosti slikarskega dela. Zgodovina evropskega likovnega kanona nam kaže, da razcveti slikarstva nenaključno sovpadajo z uporabo novih tehnologij, ki so na prvi pogled antipod slikarskemu mediju. Slikarke in slikarji v svoj repertoar vključujejo širok spekter že pripravljenih vsebin, na primer oglase, filme, spletne vsebine ali performans, s katerimi posegajo v komunikacijo medija. To se kaže v performiranju slike kot sogovornice lastni ustvarjalki, v predstavitvah slikarskih postopkov ob slikarskem objektu ali namesto njega ali pa v kolaborativni produkciji slikarskih del. Kljubovalnemu slikarstvu v antropofagíjski maniri uspeva vključevati prav tiste mehanizme, ki mu za obstoj koristijo.
V skoraj vseh slovenskih razstavnih prostorih, ki so že pred pandemijo covida-19 predstavljali slikarska dela, smo lahko od marca 2020 zasledili najmanj eno slikarsko razstavo. Večina institucij se je odločila za čakanje in aktivno ponujanje obrazstavnih vsebin v obliki spletnih vodstev, intervjujev z umetnicami in umetniki ter posodobitve digitalnih arhivov. Postavitev slikarskih del se je izkazala za pragmatično – postavljena v razstavnem prostoru lahko namreč počakajo na dovoljen fizični obisk. V tem času umetnostni proizvodni obrat premišlja načine, kako javnost opominjati na fizično prezenco del, ki se je bo v bližnji prihodnosti lahko prišla naužit.
V multimedijskem centru KIBLA v Mariboru so v zadnjem letu izvedli pet slikarskih razstav tako tujih kot tudi slovenskih umetnic in umetnikov. KIBLA se kot intermedijska institucija že od začetka devetdesetih let ukvarja z vprašanjem materialnosti v različnih medijih. Živa Kleindienst, kuratorka in producentka v KIBLI, nam je opisala strategijo centra v letu 2020.
Kleindienst nam pojasni, kako deluje intermedijski laboratorij KIBLA2LAB, ki ga financirata ministrstvo za kulturo in evropski kohezijski sklad.
Multimedijski center KIBLA je do zdaj digitaliziral dve slikarski razstavi. Predstavitev Mateja Čepina je od decembra 2020 možno interaktivno obiskati na spletni strani KIBLIX. Razstavni prostor in Čepinovo slikarsko postavitev v njem je ekipa KIBLA2LAB-a skenirala oziroma fotografirala ter podatke prenesla v virtualni prostor, za sprehod po katerem si izberemo avatarja – eno od figur s Čepinovih slik. Medtem ko se z različnih gledišč približujemo slikam, nas spremlja glasbena podlaga po izboru slikarja. Če v prostoru nismo sami, lahko med virtualnim obiskom z drugimi osebami oziroma avatarji komuniciramo v obliki kratkih pisnih sporočil. Slikarska razstava Suzane Brborović in Lucijana Preloga: There is something caught in here je prva predstavitev centra letos in bo prav tako v kratkem digitalno dostopna. Kleindienst pojasni, da si KIBLA intenzivno prizadeva za nadgradnjo gledanja visokoločljivih slik na belem ekranu, ki smo ga že siti. Ustvarjalke in ustvarjalci virtualnega prevoda se osredotočajo na specifično teksturo slikarskih del in možnosti njenega izkušanja v digitalnem prostoru. Takšne intervencije veljajo za dodatek, eksperiment, razširitev posredovanja del in ne za celostni nadomestek fizičnega stika s slikarskimi deli.
Muzeji in institucije v Sloveniji že več let sledijo globalnemu trendu brezplačnega digitalnega dostopa do kvalitetnih reprodukcij slikarskih del iz zbirk – četudi le z enostavnim prenosom slik v JPG-formatu in PDF-katalogi. Institucije so v prejšnjem letu širile virtualne izkušnje dokumentiranja in arhiviranja slikarske prakse. Tako je na primer Moderna galerija avgusta 2020 ob koncu pregledne razstave Introspektiva avtorjev V.S.S.D.-ja in Alena Ožbolta objavila obsežen spletni katalog v obliki spletnega mesta, ki je brezplačno dostopen vsem uporabnicam in uporabnikom spleta.
Ob scrollanju po javnih prostorih smo obiskali tudi ateljeje ustvarjalk in ustvarjalcev. Umetnik Adrijan Praznik, rezident Švicarije v Ljubljani, je komentiral pospešen premik slikarskih vsebin v virtualni svet.
Slikar izpostavi prednosti in slabosti digitalizacije slikarskega dela na virtualnih prodajnih platformah in družabnih omrežjih.
Kljub večjemu nadzoru in samostojnosti slikark in slikarjev pri spletni distribuciji del Praznik opomni na problematiko kvalitete in drugačnosti izkušnje slikarskega medija na zaslonih.
Dana Greiner, v Münchnu živeča slikarka mlajše generacije, je v času pandemije pripravljala svojo prvo muzejsko predstavitev v Hamburger Kunsthalle. Razstava je bila več kot polovico svojega trajanja nedostopna za obiskovalke in obiskovalce. Umetnica je v zadnjem letu pričela graditi 3D spletno stran, ki prevzema prostore velikih svetovnih muzejev in na kateri avtorica razstavlja svoja slikarska dela. Tudi njena slikarska instalacija v hamburškem muzeju je dostopna na lastni spletni strani, ki jo Greiner primerja z računalniško igro. Pri tem poudarja, da takšni posegi ne morejo zamenjati izkustva fizičnih slikarskih del, a ustvarjalkam in ustvarjalcem omogočajo, da ustvarijo dramaturgijo predstavitve lastnih del na spletu.
Slikarska dela so v umetniški trg vpeta bolj kot katere koli druge likovne stvaritve. Prodajna galerija Ravnikar Gallery Space v Ljubljani se od svoje ustanovitve leta 2017 osredotoča na slikarstvo mlajše generacije umetnic in umetnikov, delujočih v slovenskem prostoru. Piero Ravnikar, voditeljico galerije, so lanskoletne stvarne okoliščine spodbudile k temeljitemu premisleku o formatu prodajne galerije. Tržne najemnine prostora na Prešernovi ulici si zaradi šestmesečnega zaprtja ni mogla privoščiti, zato se je odločila za selitev v nove prostore, ter spremembo strategije.
Galerija predstavlja šest umetnic in umetnikov, s katerimi sodeluje dolgoročno. Lanskoletni in letošnji program se osredotočata na njihovo predstavljanje v mednarodnem prostoru. Leta 2021 se bo galerija udeležila petih umetniških sejmov; na nekaterih izmed njih je galerija kljub pandemiji že v preteklem letu požela uspeh.
Dano Greiner in Piero Ravnikar smo vprašali, kakšne spremembe, povezane s slikarskimi deli in njihovimi ustvarjalkami, sta opazili v zadnjem letu. Ravnikar s perspektive galeristke odgovarja.
Dana Greiner je med svojimi kolegicami in kolegi opazila izrazitejšo osredotočenost.
Gledala je vajenka Andrea.
Slika: © Dana Greiner, Perplex (Mr. Bighead), 2020
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj