Knjiga bremen

Knjiga premen ... sodi med klasična dela kitajske antike, čeprav je njeno jedro zasnoval Mo Di. Njegov nauk so v 19. stoletju skoraj povsem zatrli Konfucijevi privrženci, sedaj pa spet prihaja v ospredje, saj nekateri elementi spominjajo na določene zahodne filozofske tokove in delujejo skorajda sodobno. Poglavje O glasbi ter O vedenju je zapisal Mo Di sam. Drugih poglavij ni zapisal sam, a izvirajo iz istega obdobja. Spet druga poglavja pa so novejšega datuma, vendar so v kitajskem izvirniku prav tako napisana v starinskem slogu. S strogo znanstvenega vidika so dela, kakršno je Knjiga premen, nekoliko sporna. Bralec pa, ki mu več kot pečat, ki potrjuje pristnost besedil, pomeni vsebina, bo kljub eklektičnim potezam z branjem knjige le pridobil. Marsikateri bralec se bo razveselil prav vključevanja sodobnih miselnih tokov in delno precej zabavne izbire primerjav iz sodobne zgodovine za ponazarjanje temeljnih misli starih kitajskih filozofov.

V tedaj, in ta tedaj velja za zmerom, najtradicionalnejši in najkonservativnejši umetnostni strukturi, prekipevajoči od modernosti, – literaturi -, na pragu vstopa najnovejše tehnologije v polje umetnosti – filma – ter vseprisotne kapitalistične fetišizacije slednje, vzpon Hollywooda, popularne glasbe, pop kulture nasploh, je fural surovo sodobnost, brutalni realizem. Antimodernistično, prežeto z neprikrito, nekalkulirajočo ideologijo – in to komunizmom! -, brez umetnostno-obrtniških fintic. Oziroma so vse te fintice, kaj neki, - v službi resnice!

Slabe navade

Treba se je odvaditi tega, da bi hodili na kraje, ki jih ni mogoče doseči peš. Odvaditi bi se morali tudi govorjenja o stvareh, ki jih ni mogoče odločiti z govorjenjem. Prav tako se moramo odvaditi razmišljanja o problemih, ki jih z razmišljanjem ne moremo rešiti, je dejal Me-ti.