ARTEFAKT 64: O platformi R A D A R

ARTEFAKT 64: O platformi R A D A R

Oddaja
25. 4. 2011 - 12.19

NAPOVEDUJEMO: pogovor nadaljujemo naslednji ponedeljek, ob isti uri, na isto temo, isti sogovorniki, na drugi praznik in v drugi oddaji: torej Huda ura, 2. maja ob 23.00: Wtf is RADAR? part 2

***

Radar je sistem, ki uporablja elektromagnetne, posebej radijske valove, za detekcijo premikajočih se ali fiksnih objektov v zraku ali na zemlji. Ko radijski valovi dosežejo trdno snov, se odbijejo nazaj proti anteni – ta jih zazna kot odmev in s tem določi obliko, smer, velikost, koordinate in hitrost objekta. Radar je naprava obrnjena proti nebu; zvrst metalnega ščita, ki se vrti okoli svoje osi. Radar je simetrična beseda; pripada internacionalnemu jeziku. Radijski valovi se širijo s svetlobno hitrostjo.

Odprta radijska (umetniško-teoretska) eksperimentalna platforma RADAR je namenjena tako širši promociji in predstavitvi kot tudi radijski oz. (inter)medijski nadgraditvi in soustvarjanju umetniških dogodkov, projektov in iniciativ v polju ti. intermedijskih in uprizoritvenih umetnosti. Gre za partnersko platformo odprto za najrazličnejše oblike sodelovanja – tako s posamezniki kot tudi z društvi, galerijami, inštitucijami, drugimi radii ipd. –, ki bo skozi produkcijsko in komunikacijsko infrastrukturo Radia Študent podpirala alternativne in inovativne uporabe radijskega medija v umetniške oz. širše družbeno in medijsko kritične namene.

Prva javna promocija platforme RADAR: sobota, 7. maj, v in okoli galerije Alkatraz na Metelkovi, v okviru širšega praznovanja 42. obletnice Radia Študent – od 16. ure do polnoči in naprej – teoretski pogovori, zvočne, vizualne, socialne in gastronomske inštalacije, intervencije in performansi, koncerti ter Disko Alkatraz – sinhrono v fizičnem prostoru in etru Radia Študent!

LINE UP
RADAR – odprta radijska (umetniško-teoretska) eksperimentalna platforma RŠ
7. maj, Galerija Alkatraz, Metelkova mesto / eter Radia Študent

16.00-16.20 Predstavitev platforme RADAR (Bojan Anđelković, Borut Savski in Ida Hiršenfelder)

16.00-16.30 Marko A. Kovačič: Hrupofon (zvočni performans)

16.30-17.00 Krajši pogovori, pomisleki in nagovori (Dragan Živadinov, Dunja Kukovec et al.) - moderator Bojan Anđelković

17.00-17.50 Marko Peljhan: Radio Arktika (featuring: real time radijska intervencija Aljoše Abrahamsberga)

18.00-19.00 Prvi javni pogovor: Radio Art? – z Markom Košnikom in Ireno Tomažin se pogovarja Ida Hiršenfelder

19.00-20.00 Tolpa bumov (eter RŠ) / Bambi Strojnica, Hrupofon et al. jame session (Galerija Alkatraz)

20.00-20.50 Drugi javni pogovor: Tehnologija in umetnosti: tehnologija kot dispozitiv; Radio in novi mediji: reinvencija radia – z dr. Janezom Strehovcem se pogovarja Bojan Anđelković

21.00-21.20 Boštjan Leskovšek: Zvok za postovanje (zvočni performans)

21.20-21.40 Neven Korda: Odgovornost (socioumetniški performans)

21.40-22.00 Radio Cona (Brane Zorman & Irena Pivka) (zvočna intervencija)

22.00-23.00 Orton (Željko Lednik - analogni sintetizatorji in mešalna miza & Aleksander Tasič - analogni sintetizatorji) (koncert)

23.00-01.00 Disko Alkatraz: DJ Dario Seraval: 50 postgravitacijskih semplov

01.00-03.00 Disko Alkatraz: Megawhat

Sprotne zvočne kulise in intervencije: Cirkulacija 2 (Borut Savski & Boštjan Leskovšek & Milan Kristl & Stefan Doepner), Magawhat, Marko A. Kovačič; Bojan Anđelković

Vizualije: Neven Korda, Maja Smrekar, Cirkulacija 2 (predpremiera mobilnega svetlobno-zvočnega sistema, ki bo premierno predstavljen na Svetlobni gerili)

Gastronomske 'inštalacije' in 'intervencije':
 Stefan Doepner: Child of The Lamb or Child of The Goat?
 Ida Hiršenfelder: Living without meat

Tehnična logistika in infrastruktura: TTRŠ, Cirkulacija 2, Neven Korda

Kurator: Bojan Anđelković
Asistenta kuratorja: Borut Savski in Ida Hiršenfelder

www.radiostudent.si/radar
kontakt: radar@radiostudent.si

Produkcija: Zavod Radio Študent

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo RS in MOL-oddelek za kulturo

***
»Bitje ure, bitje srca. Radio začne oddajati. Zaslišimo srce tovarne – električno centralo. Utrip električne centrale izmenoma izvajajo različne skupine instrumentov … Radio prenaša sporočilo. Krik fanfar se trikrat ponovi, ostro zareže v ozadje, kot naraščajoč zvok alarma. Trenutek premora, da se sliši zvok radia; nato se začne splošni pregled tovarniškega hrupa … Med valovi navdušenih zvokov uho ujame melodijo Internacionale, močno pospešeno in okrepljeno. Poplava zvokov se prevesi v jasno, klavirsko Internacionalo … Pianist vstane, zapre klavir (trk), ne v popolni tišini, temveč ob radijskih zvokih, ki so se spet pojavili …«

Dziga Vertov, l. 1931, Zvočna koračnica (iz filma Entuziazem: Simfonija Donbasa)

Dejstvo, da je ruski režiser Dziga Vertov ostal znan v glavnem po svojem konceptu kino-očesa, ne pa tudi po konceptu radio-očesa, ki ga je prav tako istočasno razvijal – torej po svojih podobah in ne po zvokih v gibanju, ali pa recimo kar po predlogu o »zvočnopredvajalni in zvočnosnemalni radijsko-kinematografski postaji (oddaljeno snemanje in oddajanje zvoka-slike)«, ki je bila komunikacijsko v bistvu zamišljena bližje današnjem internetu, kot pa radiu ali televiziji -, nas ne preseneča preveč. Kot pravi Jacques Attali na začetku svoje knjige o glasbi in hrupu: »Zahodna vednost že petindvajset stoletij poskuša videti svet. Ni dojela, da sveta ni mogoče videti, da se ga sliši. Ne bere se ga, ampak se ga posluša.«

O radiu v intermedijskem kontekstu oz. o zvezi med novimi mediji in radijem bi se seveda dalo reči marsikaj. Tukaj se bomo samo spomnili tega, da je bil radio prvotno zamišljen kot naprava za komunikacijo med dvema oziroma več uporabniki (point-to-point komunikacija), recimo med ladjo in kopnim, in da je bil prvotno znan tudi kot wireless. V luči svojih osnovnih štirih značilnostih – interaktivnosti, fleksibilnosti, intimnosti in virtualnosti (»virtualen« v smislu, da radijski program vedno lahko le slišimo, vse »vizualije« pa so prepuščene domišljiji poslušalca) – pa si bomo tukaj upali celo zatrditi, da je radio bolj sodoben medij od, recimo, televizije.

Radio, kot ga poznamo, se bo prej ali slej spremenil, če ne v pogledu svojih tradicionalnih form in vsebin, pa gotovo v pogledu načina njihovega prenašanja. Tradicionalnemu analognemu oddajanju oz. prenašanju elektromagnetnih valov je že odzvonilo. Prihajajo nove, naprednejše tehnologije: zemeljsko Digitalno Avdio Oddajanje (DAB), satelitski Digitalni Avdio Radio Servis (DARS) in internet radio. Kmalu se ljudje ne bodo več spomnili radijskega šumenja: vse postaje bodo oddajale sterilno čist, digitaliziran zvok. Vendar lahko predvidevamo, da eksperimentalna razsežnost radia s tem ne bo izginila. Lahko se celo zgodi, da bo šumel bolj kot kdajkoli prej …

Now! - on adjustable frequency of Radio Student: 89,3 Mhz

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.