Maček v glavi – a kakšen?

Maček v glavi – a kakšen?

Recenzija izdelka
16. 7. 2015 - 13.00

Vsake toliko vsak od nas slej ko prej naleti na mačka. Najsibo na štirinožnega vretenčarja ali tistega, ki se skoti v glavi neko jutro in hoče na vse načine prilesti iz nje. Če ne pa ste gotovo že naleteli na kakšno dvonožno sesalko. Če se ozremo k risbam, najdemo še veliko v preteklosti opaženih mačkov. Spomnimo se na primer mačka Felixa, ki je po stasu, ne pa tudi glasu, precej podoben mačku Waldu. V glavnih vlogah nekaterih animacij so nastopili tudi črni mački, kot sta Krazy Kat in Julius The Cat. Da o vseh ostalih mačkonih drugih barv, kot sta na primer Tom in Fritz the Cat, sploh ne govorimo.

Vendar se danes ne obračamo k animaciji, temveč k stripu. Obe vrsti umetnosti sta znani po tem, da si radi podajata roke. Celo v sferah igranih filmov se veča trend izdajanja grafičnih romanov, narejenih po tako imenovanih storyboardih oziroma zgodboslikah. Že izrisano predlogo snemalne knjige je za izid v stripovski obliki treba le še malo izpiliti. Kateri od njiju je nastal prej, je verjetno stvar debate stoletij. Nekateri, kot je Scott McCloud, za začetke stripa štejejo že Trajanov steber in jamske poslikave v Altamiri, spet drugi za začetke animacije štejejo že pojav optičnih igrač, kot sta praksinoskop ali taumatrop. Pri obeh gre za izris zaporednih sličic, ki tvorijo neko skupno celoto. Razlika je le v definiranju točno določene časovne komponente pri animacijskih filmih, ki je pri stripu ni. Za posamezno sličico si tam lahko vzamemo poljubno količino časa.

Glavni témi stripa Bulvar razbitih sanj smo zdaj že predstavili. Grafični roman, katerega prevod je izšel letos pri Forumu Ljubljana, je eno opaznejših del Kima Deitcha. Danes 71-letni stripar je leta 2003 prejel Eisnerjevo nagrado za najboljšo zgodbo v neserialni izdaji za strip The Stuff of Dreams, izdano pri Fantagraphics. Leta 2008 so ga nagradili še z Inkpot Award, v lanskem letu pa so ga nominirali še za Ignatzevo nagrado za izstopajočo grafično novelo The Amazing, Enlightening and Absolutely True Adventures of Katherine Whaley. Glede na svojo starost je ta ameriški avtor priznanje dobil razmeroma pozno. Z alternativno stripovsko sceno je aktivno sodeloval že v šestdesetih letih in njuno sodelovanje še kar traja. Iz teh sfer prihaja tudi njegov včasih uporabljani vzdevek Fowlton Means.

Družinsko drevo avtorja Kima Deitcha je za Bulvar razbitih sanj esencialno. S fiktivnimi dodanimi podrobnostmi je ta zgodba rdeča nit sicer na videz tretjeosebne satire o dogajanju v animacijskih studiih v sredini preteklega stoletja. Večina Deitchevih del se ukvarja s to industrijo in v resnično življenje vključuje animirane junake s strašljivo noto neuravnovešenosti. Waldo, skrivnostni maček iz zgodbe, se pojavi ob prižiganju nekega zelišča v posebno oblikovani pipici, nekega dne v nekem kraju. Pravljica se začne šele po nekaj straneh uvoda. V njem že vstopimo v zmedeni svet mačka Walda, ki se skupaj z ostalimi poživaljenimi ljudmi v večji ali manjši meri vpleta v misli in življenja risarskega genija Teda, ki je zaradi njega vmes tudi hospitaliziran.

V bipolarni svet Teda Mishkina nas potegnejo tudi povsod s črnilom izpolnjene strani. Gre za črno-belo risbo, narisano z debelimi enakomernimi potezami. Zelo malo je popolnoma praznih prostorov, ki niso niti šrafirani, kar sicer dobro predstavi hektičnost dogajanja, a hkrati kipi od različnih informacij v že tako 163-stranskem romanu. Zaradi precejšnje zunanje podobnosti nekaterih karakterjev pa moramo v dobro šteti tudi izjemno pogosto medsebojno klicanje po imenu.

Kljub velikim besedam opisovanja tega stripa kot potapljanja v svet industrije animiranega filma moramo biti pri njih interpretaciji previdni. Bulvar razbitih sanj ni dokumentarno informativno gradivo, kot denimo strip Jessice Abel Radio: An illustrated guide. Gre bolj za žajfnico, ki se v okolju risarskih in snemalnih studiev odvija po na pol resničnih dejstvih.

Poznemu prevodu navkljub lahko rečemo, da je slovenski prostor lahko zelo zadovoljen, da je dobil tudi slovensko verzijo tega stripa. Mnogo danes izdanih stripov bo tako svoj prevod verjetno še dolgo čakalo. Bulvar razbitih sanj je bil izdan leta 2002 in tri leta zatem ga je revija Time uvrstila tudi na lestvico najboljših 100 grafičnih romanov kadarkoli napisanih v angleščini.

Mačka Walda in Mishkina smo tako kot tokrat v slovenščini videli že v več Deitchevih delih. Sicer pa je svoje stripe objavljal tudi v revijah Heavy Metal, Swift Comics in še bi lahko naštevali. Vseeno boste lahko razen danes predstavljanega stripa v slovenskih splošnih knjižnicah našli le še dva. Začuda pa se zbirka All Waldo Comics, v kateri lahko najdemo dela, objavljena v revijah Gothic Blimp Works, High Times, Raw, Weirdo in Laugh in the Dark, nahaja le v knjižnici naravoslovne tehniške fakultete. Vsaj to.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness