Znanje zlezlo preko zidov ljubljanskih fakultet

Recenzija dogodka
21. 12. 2012 - 15.30
 / Kultura

 

Preteklo sredo, je središče ljubljanskega megapolisa zacvetelo ob prestopu znanja na ulice in trge, v galerije in kavarne. Tako se je od jutra do večera razvrstilo okoli 60 javnih predavanj, katerim so lahko prisluhnili prav vsi.
Iniciativa je nastala v znak protesta proti finančnim rezom in pogojih delovanja, ki jih je ministrstvo Žiga Turka naprtilo izobraževalnemu sistemu od vrtca naprej. Akcijo, Pozor, znanje na cesti!, so podprli Moderna galerija, Mestni Muzej, Knjigarna Azil, Kud Franceta Prešerna, Knjigarna Konzorcij, Bi-ko-fe, Cafe Open, Menza Pri Koritu, Klub Gromka in drugi. Predavanja so se odvijala še na Kongresnem trgu, Čevljarskem,  mostu, na obrežju Ljubljanice, ter celo na mestnih avtobusih.
Največji obseg predavateljev je prišlo iz vrst Filozofske fakultete, kjer se ob novih finančnih stiskah, že vrsto let spopadajo s pomanjkanjem predavalnic.
Obiskali smo predavanje dr. Milice Antić – Gaber, dr Anje Zalta in dr. Romana Kuharja, Aktivno državljanstvo in spolne, seksualčne in verske manjšine. Povabljena gostja Ela Porić,  predstavnica islamske skupnosti v Sloveniji, je zaradi verskih pomislekov povabilo v zadnjem hipu žal odklonila.
Študentje so tistega jutra do zadnjega kotička napolnili Cafe Open, in se zelo zagreli za debato o medsebojnem spoštovanju družbenih manjšin ter človekovih pravicah, ki je sledila predavanju. Profesorica dr. Antić - Gaber je, srečanje zaključila s sklepom, da njeni študentje v predavalnicah še nikoli niso tako zavzeto sodelovali v razpravi. Zato, je dejala, bi bilo takšna predavanja nujno ponoviti, k čemur jo je publika podprla z glasnim aplavzom.
Naše pohajkovanje smo nadaljevali popoldne v Moderni galeriji, kjer smo prisluhnili učni uri o percepciji telesa v japonski tradicionalni umetnosti, ki jo je vodil mag. Noriaki Sanagawa. Morda nismo pričakovali, da bo vsebina predavanja pravzaprav vaja iz anatomije človeške hrbtenice, ki je po analogiji težišča povezana s kaligrafsko tehniko pisanja v japonski tradiciji. Če ne drugega, je bilo zabavno gledati profesorja, ki je nadvse konkretno upogibal svoj hrbet in roke, da bi ponazoril podobnost med težiščema pri hrbtenici in čopiču za kaligrafijo.

Dan kasneje smo štiri študente povprašali, kako jim je bila všeč akcija predavanj na cesti, in ali so se jih udeležili:
>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>
Za zaključek navajamo še izjavo J.J. mlajšega, sicer absolventa Akademije za gledališče, o tem, kaj misli o rezih v izobraževanju:
>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>

pripravila obveščevalna služba Simone Jerala

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.