Na goro po pravice

Okrogla miza, intervju ali pogovor
15. 10. 2015 - 16.00

Najbrž precej neznano dejstvo je, da se danes na svetovni ravni obeležuje mednarodni dan žensk s podeželja, jutri pa mednarodni dan hrane. Medtem ko je tovrstnih mednarodnih dni tega in onega že na pretek in bi se dalo razglabljati o njihovi smiselnosti, smo se vseeno odločili izkoristiti priložnost za intervju o položaju žensk, predvsem na globalnem jugu. Ravno v njihovem primeru se najbolj prepletajo različne tematike od pravic žensk prek dostopa do zemlje do boja proti podnebnim spremembam. Poleg tega, da prihajajo iz že tako v mednarodni skupnosti marginaliziranih držav, so poleg tega še diskriminirane po spolu ter živijo v ruralnih predelih držav, kar jim še dodatno otežuje dostop do vzvodov moči. Kljub temu ali pa ravno zato obstaja več samoorganiziranih ženskih skupin iz podeželskih okolij, ki se občasno združujejo v skupne platforme za lažje doseganje ciljev. O potencialu skupnega delovanja, organiziranju na različnih ravneh in problemih, s katerimi se soočajo, smo govorili z Beatrice Makwenda iz Malavijske Zveze malih kmetov, ki sodeluje tudi pri mreži samoorganiziranih gibanj žensk - Rural women assembly. Za kakšno platformo pravzaprav gre - kje deluje in kdo se vanjo vključuje?

Izjava

Dostop do obdelovalne zemlje je eden izmed ključnih problemov, s katerim se soočajo ženske globalnega juga, ki živijo na podeželju. Na afriškem kontinentu so tako ženske odgovorne za proizvodnjo okoli 70 % hrane, a nimajo nujno urejenih pravic za dostop do zemlje, ki bi jim omogočal tako gojenje hrane za lastno porabo kot za trgovanje. Kakšno je trenutno stanje na tem področju in ali že sam dostop do zemlje pomeni tudi avtonomnost porabe?

Izjava

Kljub temu da je identifikacija nekaterih področij, kjer prihaja do večje diskriminacije, kot je na primer avtonomno odločanje o načinu pridelovanja, precej enostavna, je situacija bolj kompleksna. Ali je način, pri katerem se osretočamo samo na reševanje posameznih problemov, sploh mogoč ali pa je potreben bolj sistemski pristop?

Izjava

Zavedanje o nujnosti celovitih pristopov je prisotno, a delovanje ruralnih žensk v veliki meri omejujejo globalne politike in njihove posledice. Kateri so globalni procesi, ki najbolj vplivajo nanje?

Izjava

Spopadanje posameznic z globalnimi procesi je seveda nemogoče. Kakšen je potencial skupnega delovanja in na kakšne načine pristopajo k organiziranju?

Izjava

Zveza malih kmetov, znotraj katere deluje Makwenda, deluje tudi na mednarodni ravni, kjer želijo vplivati na pogajanja o delovanju na področju podnebnih sprememb in mednarodnih kmetijskih politik. Pri delu tako povezujejo različne aspekte globalnih in lokalnih sprememb, ki vplivajo na prebivalstvo in izpostavljajo pomen specifičnih družbenih skupin, kot so ženske in mladi, ter udeležbo v procesih, ki določajo njihova življenja. Pri tem dajejo poudarek na uporabo lokalnega znanja in suverenost - kaj to pomeni?

Izjava

Za konec prisluhnimo še posebnemu načinu obeleževanja tokratnega dne podeželskih žensk v Malaviju - na kakšen način so se ga lotile?

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness