Plošče poslušat!

Oddaja
5. 11. 2019 - 16.30

Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 21:00: R.A.F.A.L.: DOPETHRONE (Can) + OMEGA SUN >> Occult - Drugs - Booze - satan - sex - beer - war - violence and hot sauce. V sodelovanju s Stoner Boner.

DOPETHRONE (Can)

V okviru evropske turneje se po dobrem letu v Ljubljano vračajo vsem dobro poznani kanadski stoner sludgerji DOPETHRONE. Predstavili bodo svoj še vedno aktualni, peti dolgometražni album Transcanadian Anger. Dopethrone je tiste sorte ansambel, ki za kosilo uživa blues in ga na koncu poplakne z velikanskim vrčem crusta. Ansambel, ki združuje pankerje in stoneraše v znamenju dooma. Glasni, umazani, karizmatični, nikoli odveč.
OMEGA SUN

Družbo Kanadčanom bodo delali domači Omega Sun, ki so se v letu 2019 po nesreči znašli na skromni svetovni turneji. Po opravljenem preigravanju po bližnji Evropi in ZDA se novembra odpravljajo na Portugalsko, kjer bodo odigrali 3 koncerte. Poleg zlajnanih pesmi s prvenca bodo predstavili tudi nov material iz še neimenovane in neposnete nove plošče.

 

Izven:

 

Balassijev Inštitut ob 17:00: Zvočna kopel z madžarskimi melodijami

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki: Miles Okazaki

Miles Okazaki, kitara
Odličen newyorški kitarist bo izvedel program skladb iz repertoarja pianista Theloniousa Monka. Okazaki je pred kratkim izdal album s celotnim repertoarjem Theloniousa Monka na kitari in se dobesedno izstrelil med vodilne svetovne jazzovske kitariste.
V sklopu predstavitev Instable Touring Network
Klub CD, 12, 8* EUR

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta – Glasbena prepletanja

Glasbena prepletanja, koncert posvečen mojstru Ljubenu Dimkaroskemu

Glasbeniki in pevci smo se v organizaciji KMD Pella in KUD Sestava povezali, da enkrat na leto pripravimo koncert v spomin Ljubena Dimkaroskega, ki je pustil velik pečat v makedonskem in slovenskem prostoru kot zborovodja, pevec, instrumentalist, skladatelj in glasbeni pedagog.

Na prvem spominskem večeru v Celici petega novembra 2o19 se bomo poklonili virtuozu naslednji glasbeniki:

Duo Pella (Vesna Mladenova, Metoda P. Košir), Aritmija (Tilen Stepišnik, Šemsudin Djopa – Dino), Duo "Al-Chemia" (Aleona Sultanova, Zoran SAX), Laura Kranjec, Nika Solce, Julija Gjorgevič, Cintare,Urban Logar, Dino Murtezani, Sašo Debelec , Marino Kranjac, Aleš Hadalin…

Večer bo povezovala Pella, v sodelovanju s prijatelji Mišom Serbakoskim, Zalko Drglin in Jankom Rožičem

Brez vstopnine

 

Teater, odrske deske, gledališče in drugo:

 

Stara mestna elektrarna ob 18:00 in 20:00: Andreja Podrzavnik: Kar ostane

Plesna predstava

Kar ostane je uprizoritev, ki se materalizira v poetiki situacij, ki jih soustvarjalci gradijo z gibom, zvokom, svetlobo in poezijo. S tem vzpostavljajo paralelne prostore, ki skupaj ustvarjajo sozvočja, ki odzvanjajo (v) potencialne naracije.

Umetniško vodenje in koreografija: Andreja Rauch Podrzavnik
Gib: Anja Bornšek, Henry Montes, Andreja Rauch Podrzavnik
Glasba: Christopher Benstead
Lučno oblikovanje: Jaka Šimenc
Poezija: Lidija Dimkovska
Fotografija: Nada Žgank
Vstopnina: 10 EUR, 7 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:00: Pogovori o ljubezni

 

Ustvarjalni center Švicarija od 20:00: Jan Krmelj: Za praznino (Jok kamere) - premiera

Uprizoritev

Režija, besedilo, scenografija in oblikovanje svetlobe: Jan Krmelj

Koreografija: Jan Krmelj, Gaja Rupnik Caruso, Nika Prusnik Kardum

Avtor glasbe: Gašper Torkar

Video: Stella Ivšek in Gregor Mesec

Nastopajo: Nika Prusnik Kardum, Gaja Rupnik Caruso, Jan Krmelj

Vstopnina: 10 EUR, 8 EUR (študenti, upokojenci)

 

- - - -

 

TAM-TAMova Ulična galerija ob 17:00: UG 2019 - Sašo Sedlaček: Zaposlen z nedelom

Tematska razstava

TAM-TAMova Ulična galerija v koprodukciji z Aksiomo v mesecu novembru predstavlja razstavo Sašo Sedlaček: Zaposlen z nedelom.

Zaposlen z nedelom je urbana intervencija, ki nas poziva, da si odgovorimo na vprašanje: ali je lahko to, da ne počnemo nič, ultimativna oblika dela v dobi avtomatizacije? Z vzponom umetne inteligence in avtomatizacije dela se bo vrednost človeškega nedela radikalno spremenila. Ulična intervencija je del projekta Oblomo, kriptovalutne platforme, ki bo spremenila nedelo v vrednost. Z uporabo tehnologij, ki nas sicer silijo v nenehno delo, kot je biometrika, se bo lenobo spremenilo v vrednoto, tako etično kot ekonomsko. Z namenom, da se nekoč privilegirane vrednote demokratizira, naše stališče do lenobe pa spremeni tako, da je ne bomo videli več kot nizkotno, temveč kot plemenito lastnost. Postala bo produktivna dejavnost s kupno močjo.

Več o projektu lahko zveste na razstavi Om za kovanec v Projektnem prostoru Aksioma.

Brez vstopnine

 

Galerija DLUL ob 18:00: W.O.R.M.S. - Reloaded

Multimedijska razstava

Razstava predstavlja nekatera aktualna avtorska dela štirih članov skupine z gosti:

Gorazd Šifrer:  poezija

Mitja Reichenberg :  glasba,

Uroš Smasek:  filmska režija, fotografije,

Dominik Olmiah Križan :  slike, risbe, video, performans

ter del dokumentarnega medijskega gradiva iz zgodovine skupine W.O.R.M.S. 

Brez vstopnine

 

RIO - Begnagrad, Srp, D'Pravda:

Vhodna avla Občina Šiška od 18:30 do 19:00: Želeli niste, poslušajte! spremljevalni program
P74 Gallery ob 19:00: otvoritev razstave
Z razstavnim projektom RIO obeležujemo obdobje neodvisne in alternativne kulture sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let, ki do danes ni doživelo takšne pozornosti, kot bi si jo zaradi svoje izjemnosti zaslužilo. Nenad Vujić v svoji raziskavi o popularni glasbi poudarja, da zaradi različnih razlogov rock glasba v Jugoslaviji nikoli ni dosegla statusa subverzivnega underground gibanja kot v drugih socialističnih državah v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta status si je tako rekoč v celoti priborilo gibanje punka in njegovih derivatov. Monolitnost punka je bila brez primere, še posebej če jo primerjamo s podobnimi scenami na zahodu. To dejstvo je močno omejevalo prost pretok informacij o drugih oblikah nekomercialnega glasbenega ustvarjanja. Tri nekonformistične in izrazito samosvoje skupine – Begnagrad, Srp in D’Pravda – so vzniknile in delovale v drugi polovici sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji. V svoji glasbi so izpostavljali eksperimentalnost in transžanrskost, v javnih nastopih pa večmedijskost. Člani skupine Begnagrad so se predstavljali kot avtentični ljudski glasbeniki, D’Pravda je izpostavljala socialno usmerjenost in model gverilskega agit-prop gledališča, Srp je osciliral med različnimi glasbenimi konteksti in žanri od jazza, punka do sodobne eksperimentalne in klasične glasbe. Ob tem so razvili tudi specifičen vizualni izraz: v oblikovanju plakatov, ovitkov plošč, scenografiji, scenskih poslikavah in fotografiji.
 

- - - -

 

SNG Drama: Drama Kavarna ob 17:00: Goran Vojnović

Nekoč so bili ljudje, v Piranu, v Moji deželi, pod Figami, kjer smo vsi hrepeneli po popolni svobodi, kar pa je le drugo ime za osamljenost. In zgodba je le poskus urejanja kaosa …

Vabljeni na Južnoslovanski večer z Goranom Vojnovićem, ki bo v torek, 5. novembra, ob 17.00 v Drama Kavarni. Pogovor bosta vodila Sašo Puljarević in Maja Kovač, študenta ljubljanske Filozofske fakultete. Brezplačne vstopnice za pogovor dobite pri blagajni Drame. Število vstopnic je omejeno, zato svetujemo, da jih rezervirate.

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Marinka Štern, dobitnica Borštnikovega prstana

Pogovor

Po zaključku 54. Festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru bomo v Ljubljani v Slovenskem gledališkem inštitutu gostili letošnjo prejemnico Borštnikovega prstana, igralko Marinko Štern. Pogovor bo vodila teatrologinja Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta.

Vstop prost!

 

KOŽ ob 18:00: Darja Korez Korenčan: Sopranistkine solze

Predstavitev knjige

Izjemni operni pevki Raheli se po ločitvi življenje obrne na glavo in zato z veseljem sprejme ponudbo za nastop v Teatru Colón v Argentini. Tam spozna svojega agenta, ki jo popolnoma očara, in kaj kmalu se preseli v Argentino, da bi tam začela skupno življenje. A ta podoba srečnega življenja se zamaje, ko tja prispe tudi njena hči…

Darja Korez Korenčan dogodke niza enega za drugim s tako dinamiko, da je knjigo nemogoče izpustiti iz rok. To je že njen tretji roman, poleg tega piše tudi za otroke, vsi pa jo poznamo  kot ustvarjalko kulturnih oddaj na Televiziji Slovenija. Za svoje novinarsko delo je prejela več strokovnih nagrad, lani pa je bila tudi med nominirankami za nagrado Mira ženskega odbora PEN. Letos je skupaj s tremi slovenskimi pisateljicami sodelovala na predstavitvi svoje literature v Berlinu in Hamburgu.

Pogovor z avtorico bo vodila Neva Brun.

Brez vstopnine

 

Vodnikova domačija Šiška ob 19:00: Moja sestra, serijska morilka

Kulturna prireditev

Aleksandra Gačić se bo v pogovoru s kritičarko in prevajalko Petra Meterc posvetila prvencu nigerijsko-britanske avtorice Oyinkan Braithwaite Moja sestra, serijska morilka, ki je v prevodu Ljubice Karim Rodošek izšel letos pri založbi KMŠ.

Osrednja tema knjige Moja sestra, serijska morilka (2018), ki se je poleg drugih literarnih nagrad znašla tudi na seznamu letošnjih nominirancev za Bookerjevo nagrado, se giba med serijskimi umori in vprašanjem lojalnost med družinskimi člani. Morbidnemu naslovu, ki nam vzbudi pričakovanje po še bolj morbidnim zapletom v knjigi, pa že v prvem poglavju sledi dovršni akt umora, ki nas veliko bolj kot v klasično kriminalko popelje v družinsko sago sester Ayoole in Korede.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Poti obvladovanja uma po tibetanskem budizmu – Stjepan Palajsa (predavanje)

Buda je naš um imenoval »opičji um«, ki se nikoli ne ustavi in nam nenehno dela preglavice. Neobvladovanje uma je za budizem celo glavni razlog našega trpljenja. Če hočemo postati gospodarji samih sebe in svoje usode, moramo nujno vzpostaviti nadzor nad njim. Pot, ki nas pripelje do tega, so ilustrirali z navidez naivno slikanico, ki pa ima globoko pedagoško moč. Dogodek poteka v organizaciji kulturnega društva Nova akropola..

19:30 Ekofeminizem v romanih Ursule Le Guin – Ida Hiršenfelder (predavanje)

Ursula Le Guin svoje romane postavlja v izmišljene svetove (Beseda za svet je gozd, Leva roka teme, The Dispossessed), v katerih prikazuje prepletanje človeških in nečloveških stvari v skupne zgodbe, ki jih navdihuje ekofeministična okoljevarstvena ozaveščenosti, prežeta z iskanjem alternativnih političnih sistemov. V romanih osvetljuje različne vidike napredka in predlaga bivanje brez ostrih razmejitev med stvarmi v svetu. Ob bok postavlja zelo različen ideje o napredku; tiste, ki so rezultat kategorialne razmejitve med stvarmi (med človeškimi in nečloveškimi subjekti, med živo in neživo naravo), ki proizvajajo mitologije o koristnosti, hierarhiji, patriarhiji, religijah in drugih nasilnih sistemih; ter tiste, ki izhajajo iz fizikalno-tehnološkega napredka, ki so usmerjene v enakovredno distribucijo znanja in upoštevanja vseh stvari v svetu, da postanejo enakovredno upravičene do koristi, ki jo tehnologija in znanje prinašata. Le Guin preko literarnih likov razkriva nečloveške mentalne procese, ter išče besede, s katerimi bi natančno izrazila anarho-feministične etične pozicije, ki jih zaznamujejo holistični in "večpomenski" postopki.

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Dežela pridnih: Kultura na okopih

Pogovor

V luči zadnjih, pravzaprav ponavljajočih se napadov in pritiskov na družbenokritične umetnice in umetnike je treba zastaviti nekaj vprašanj in odgovoriti nanje: Za kakšne vrste napadov gre? Zakaj se poslužujejo nacionalizma in celo rasizma? Od kod zares izvirajo in kakšen je njihov motiv? In nenazadnje, kakšen vpliv imajo na samo kulturo in na njeno javno dojemanje? Te zadeve je treba analizirati tudi v širšem, evropskem kontekstu, odgovori na zastavljena vprašanja pa omogočajo razumevanje preprostega dejstva: napadi na družbenokritično kulturo, ki velikokrat prihajajo iz političnih krogov, niso nič drugega kot poskusi, da bi v družbi zatrli kritično misel. In na to se je treba odzvati. Če nekoliko priredimo slogan Situacionistične internacionale, skupine avantgardnih umetnikov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja s sedežem v Parizu: "Ko ljudska skupščina postane teater, je čas, da gledališča postanejo ljudske skupščine!" Vabljeni.

Vodi: Erik Valenčič
Gostje: Goran Injac, Janez Janša in Tjaša Pureber

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka: Mednarodni simpozij JFŠ 2019: Odrazi razvoja novih identitetnih struktur v dokumentarcih z območja »jugosfere«

16:00 Uvodni nagovor + predavanje Andreja Špraha: Kinematografija poustvaritve in preseganja v ustvarjalnosti Matjaža Ivanišina

17:30 Predavanje Višnje Vukašinović: Meditacije o Mediteranu Borisa Poljaka

19:00 Splitski akvarel + Autofocus + Oni samo prihajajo in odhajajo

Splitski akvarel, Boris Poljak, Hrvaška, 2009, DCP, 16:9, barvni, 15', bd
Splitska plaža Žnjan je nastala tako, da so obalo zasuli s peskom in mivko. Ni organizirana kakor prava plaža in uporabljajo jo tudi za parkirišče. Velja za mestno plažo siromašnejših ljudi. Močen teleobjektiv snema ljudi v vsakdanjih situacijah, tipičnih za življenje na plaži. Plavalci, morje, avtomobili in ladje zaradi vročine poletnega dne migetajo kakor premična slikarija. Njihov počasni ritem ustvarja podobo čistega obstajanja.
Autofocus, Boris Poljak, Hrvaška, 2013, DCP, 16:9, barvni, 26', ap
Vsako poletje cerkev svetega Nikolaja iz dvanajstega stoletja pritegne trume turistov. Stoji na slikovitem hribu zraven osamljenega drevesa in zdi se, da lokacija postaja oder, na katerem se dogajajo različni nenavadni dogodki. Turisti, ki se ne zavedajo kamere, postanejo nastopajoči v dnevni predstavi.
Oni samo prihajajo in odhajajo (Oni samo dolaze i odlaze) Boris Poljak, Hrvaška, 2016, DCP, 16:9, barvni, 20', bd
Film spremlja jutranje dogajanje na plaži Bačvice. Ob zori, pred sončnim vzhodom, plaža postane kraj nenavadnih nasprotij. Iz bližnjih klubov in kavarn skupine mladih prečkajo plažo na poti domov. Istočasno začnejo prihajati starejši prebivalci. Hodijo, pridejo, grejo mimo in odidejo.

20:30 Štirje potni listi (Četiri pasoša), Mihajlo Jevtić, Nemčija/Srbija/Hrvaška, 2016, DCP, 16:9, barvni, 83', ap, svp

Film o emigraciji in identiteti po razpadu nekdanje Jugoslavije iz perspektive avtorja Mihajla Jevtića. Film spremlja obdobje tranzicije Socialistične federativne republike Jugoslavije v sodobno Srbijo in Mihajlovo preobrazbo iz fanta v moškega. Gre za film o človeku, ki se pripravlja za vselej zapustiti svojo domovino, in za film o vsebini njegovega kovčka. Zgodba o eni deželi in štirih potnih listih, o odhodu, ki se je pripravljal petindvajset let. S kombinacijo posnetkov, družinskih filmov na super 8-mm traku in animacijo Mihajlo tematizira odraščanje v družbi, ki razpada.
Projekciji sledi pogovor z režiserjem.

 

Kinodvor:

17:00 Mali Joe (Little Joe), Jessica Hausner / Avstrija, Nemčija, Velika Britanija / 2019 / 105'

Film Jessice Hausner je po režiserkinih besedah »parabola o skrivnosti, ki jo nosimo v sebi«. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.

19:15 Oroslan, Matjaž Ivanišin / Slovenija, Češka / 2019 / 72'

Film Matjaža Ivanišina (Karpopotnik, Playing Men) je svetovno premiero doživel v tekmovalni sekciji Cineasti del presente festivala v Locarnu.

21:00 Kam si izginila, Bernadette? (Where'd You Go, Bernadette), Richard Linklater / ZDA / 2019 / 111'

Navdihujoča komedija o materi, ki po letih žrtvovanja za družino spet odkrije svojo ustvarjalno strast. Film Richarda Linklaterja (Fantovska leta, Pred polnočjo) temelji na knjižni uspešnici Marie Semple Kam si šla, Bernadette.

Mala dvorana ob 20:00: Pritisk (Push), Fredrik Gertten / Švedska / 2019 / 92'

Pronicljiv uvid v mehanizem globalne stanovanjske krize odgovarja na vprašanje, zakaj si kar naenkrat ne moremo več privoščiti življenja v lastnem mestu, kdo našim skupnostim krade dušo in kaj lahko storimo, da si mesto priborimo nazaj.

 

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.