Intervju z Vasjo Badaličem: Eksternalizacija meja EU v Severni Afriki

Okrogla miza, intervju ali pogovor
30. 5. 2018 - 17.30

Pozdravljeni v terminu za intervju aktualnopolitične redakcije, v katerem bomo zavrteli posnetek pogovora z raziskovalcem Inštituta za kriminologijo Vasjo Badaličem, ki je lansko leto preživel tri mesece v Tuniziji. Pogovor z njim smo uspeli posneti na konferenci v okviru raziskovalnega projekta “Krimigracije med človekovimi pravicami in nadzorom”, tema intervjuja pa so predvsem ukrepi, ki se jih poslužujejo Evropska unija in njene članice pri omejevanju migracij v Evropo na teritoriju severnoafriških držav.

Tunizija sicer ne predstavlja glavne poti za migracije prek Sredozemlja v Evropo, četudi je tu razdalja do Italije najmanjša. Trenutno je večina migrantov prisiljena prečkati Sredozemsko morje z libijskih obal. Po Natovi intervenciji v obliki bombardiranj ameriških, britanskih, francoskih in kanadskih letal ter smrti samodržca Omarja Moamerja el Gadafija leta 2011 se boj za nadzor nad ozemljem bije med lokalnimi milicami. Slednje pa migrante iz različnih afriških držav na poti v Evropo ugrabijo in nato zahtevajo odkupnino od svojcev ali pa jih prodajo v suženjsko delo na gradbiščih, poljih in domovih.

Za namene omejevanja migracij Evropska unija že dobri dve desetletji izvaja tako imenovane mehanizme eksternalizacije svojih meja in z državami zunaj Unije sklepa dogovore o povečani prisotnosti policije na meji, sprejemanju represivne zakonodaje ali gradnji centrov za pridržanje migrantov, ki delujejo kot zapori. Samo Tunizija je od leta 2011 do 2016 prejela 2 milijardi evrov razvojne pomoči in 2,6 milijarde evrov posojil s strani institucij Evropske unije, te pomoči pa so po pravilu pogojene z ukrepi v smeri povečane represije nad migranti na poti in sprejemanja dogovorov o vračanju zavrnjenih prosilcev za azil iz evropskih držav.

V Tuniziji je Evropska unija tako financirala nakupe patruljnih čolnov tunizijske obalne straže in terenskih vozil obmejne policije ter izvajala usposabljanja varnostnih sil. Italija je med drugim financirala gradnjo zaporov za migrante, prav tako pa poročila pričajo o več tajnih centrih za zadržanje migrantov v odročnih predelih Tunizije, od koder se izvajajo deportacije in pregoni preko južne meje države. Financiranje vojaške in mornariške opreme lokalnih veljakov, usposabljanja in podkupovanja pa so tudi del represivne evropske migracijske strategije v sosednji Libiji. Več o razmerah s terena pa v intervjuju Vasja Badalič.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.