Abazovićevih petnajst minut slave

Politična kriza, v kateri se Črna gora nahaja, odkar je parlament 4. februarja predsedniku vlade Zdravku Krivokapiću izglasoval nezaupnico, se bliža svojemu koncu. Dosedanji podpredsednik vlade, Dritan Abazović iz liberalne stranke URA, v slovenskem prevodu Zedinjena reformska akcija, je v četrtek od predsednika Mila Đukanovića prejel mandat za sestavo vlade. O takšni podelitvi se je govorilo že od same odstavitve Krivokapića, cilj pa naj bi bila sestava manjšinske vlade s podporo Đukanovićeve Demokratične partije socialistov, krajše DPS, in strank nacionalnih manjšin. Glavni dosedanji koalicijski partnerji URE, Demokrati Alekse Bečića in prosrbska Demokratska fronta, pa poskus sestave nove vlade označujejo za kapitulacijo in vrnitev vzvodov moči v roke DPS, ki bodo v novi garnituri vladali kot »strici iz ozadja«.

Zakaj pa je Krivokapićeva vlada sploh propadla? O razlogih smo govorili z urednikom podgoriškega časopisa Vijesti, Srdanom Kosovićem.

Izjava.

Konkretno se slabe prakse nanašajo na plan, po katerem je Krivokapić sestavil tehnično vlado, v kateri so ministrske položaje zapolnili nestrankarski eksperti. V zameno za to pa so ga koalicijski partnerji prisilili zapolniti nižje funkcije na ministrstvih in v državni upravi s pogosto popolnoma nesposobnimi strankarskimi osebnostmi. Vladi Krivokapića so očitali tudi prepočasno približevanje Evropski uniji in neodločnost pri boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji.

Sama razdrobljenost in raznolikost pretekle vladajoče koalicije je na nek način pripeljala do splošnega soglasja, da je bil takšen izid neizbežen. Upanje, ki so ga nekateri imeli ob prvi spremembi oblasti v Črni gori, ko so leta 2020 z nje sestopili Đukanovićevi socialisti, je izginilo. Po mnenju urednika podgoriškega študentskega radia KRŠ Dorđa Stojanovića pa tudi ni moč pričakovati kakšnega boljšega izida od Abazovićeve bodoče vlade.

Izjava.

Poznavalci soglašajo, da bo rok trajanja naslednje vlade najverjetneje najkasneje do predsedniških volitev, ki bodo potekale naslednje leto, čeprav se mandat tega sklica parlamenta izteče šele avgusta 2025. Abazović je kot glavna cilja nove vlade, ki jo sestavlja, zastavil izboljšanje gospodarstva in pospešitev evropskih integracij. Glavna ovira za to je sistemska korupcija, ki se je razmahnila v treh desetletjih vladavine DPS in jo je Krivokapićeva vlada samo prevzela za svoje namene, ne pa tudi odpravila. Stojanović zaradi vpliva DPS ni preveč optimističen glede Abazovićevih zavez.

Izjava.

Ponovni zagon nefunkcionalnega političnega aparata bo Abazovićeva glavna naloga, od katere bo odvisna njegova lastna politična legitimnost in nadaljnja kariera. Nadaljuje Kosović.

Izjava.

Edina stranka iz prejšnje vlade, ki se še ni opredelila do sodelovanja v novi koaliciji, je Socialistična ljudska partija, krajše SNP. Gre za manjšo socialdemokratsko stranko, ki je leta 1998 nastala z odcepom prosrbskih frakcij iz DPS. V primeru sodelovanja v novi vladi, bi v njej SNP edini predstavljali prosrbski del prebivalstva. Končna odločitev SNP bi zato, po Kosoviću, lahko pomembno vplivala tako na imidž vlade kot prihodnost Črne gore.

Izjava.

Politična polarizacija v Črni gori raste tako hitro, da politiki oziroma stranke kmalu ne bodo mogli ostati nevtralni glede katerekoli družbene problematike. Enako problematična sta praksa nagrajevanja svoje volilne baze in ignoriranje prebivalstva, ki v to bazo ne spada oziroma se zanjo ne izreka. Stojanović meni, da bo prekinitev te tradicije za naslednjo vlado ključna.

Izjava.

Največja kratkoročna ovira za morebitno Abazovićevo vlado pa ni izpeljava določenega političnega projekta, temveč popolna blokada vseh institucij, ki jo najboljše pooseblja vršilec dolžnosti predsednika parlamenta Strahinja Bulajić iz vrst prosrbske in proruske Demokratske fronte. Že več dni zavrača sklic seje parlamenta, na kateri bi lahko poslanci glasovali o morebitni novi vladi. Ustavni pravniki razpravljajo, ali sploh obstaja možnost, da to naredi kak drug funkcionar, a to ostaja pri spekulacijah. Negotovost namreč izhaja iz tega, da zakon o skupščini, ki bi urejal takšne pravne nedorečenosti, sploh ne obstaja. Neurejenost zakonodaje po Kosovićevem mnenju tudi izhaja iz dolgoletne hegemonije DPS.

Izjava.

Še en dejavnik, ki je destabiliziral politični prostor v Črni gori, je ruska invazija na Ukrajino, do katere bi se Črna gora kot članica zveze Nato morala opredeliti. Bulajić je v četrtek tudi onemogočil potek seje Sveta za nacionalno obrambo in varnost, na kateri bi moral s predsednikom Đukanovićem in premierjem Krivokapićem razpravljati o črnogorskem odgovoru na krizo v vzhodni Evropi. Stojanović razloži postopanje Demokratske fronte.

Izjava.

Napad na Ukrajino je popolnoma spremenil odnos do Ruske federacije ne le v mednarodni skupnosti, temveč tudi v notranjih politikah držav zahodnega Balkana. Kot pravi Kosović, ima zato Demokratska fronta potencialno pogubno dilemo: obrniti hrbet Rusiji ali biti izrinjena na politično margino. 

Izjava.

Prva sprememba vlade v Črni gori, ki se je zgodila od demokratizacije leta 1990, je za prebivalstvo predstavljala ogromno priložnost: znebili bi se lahko korupcije, nepotizma in globokosežnih družbenopolitičnih delitev. Zgodilo pa se je ravno obratno: strice in nečake enih politikov so zamenjali sorodniki drugih, predstavniki ljudstva pa so vsiljevanje interesa enega dela prebivalstva nadomestili ne s spravo, temveč zgolj z lastnimi ideološkimi nagnjenji. Najboljša primera sta postavitev univerzitetne profesorice in samooklicane podpornice četnikov Vesne Bratić na funkcijo ministrice za šolstvo in netransparentna pogajanja pri dogovoru o ureditvi odnosov države s Srbsko pravoslavno cerkvijo, ki ji je bil Krivokapić zelo blizu. Stojanović meni, da ne kaže, da bo Abazovićeva bodoča manjšinska vlada res obrnila nov list.

Izjava.

Zdi se, da je najpoznejši možni konec nove črnogorske vlade že viden na obzorju, in sicer spomladi naslednjega leta, ko bodo potekale predsedniške volitve in bodo po vsej verjetnosti razpisane tudi sočasne predčasne parlamentarne volitve. Kosović meni, da sicer še ni mogoče napovedati, kaj lahko takrat pričakujemo.

Izjava.

Dritan Abazović bo, če mu uspe sestaviti manjšinsko vlado, najmlajši predsednik vlade v zgodovini Črne gore in tretji najmlajši vodja države v Evropi. V politiko je vstopil pred desetimi leti kot zagret aktivist proti kriminalnim politikam Demokratske partije socialistov in njihovega don Đukanovića. A zdaj, ko je raznolika proti-DPS-ovska koalicija razpadla, je – kljub vsem zavezam, da bo šlo za neodvisno manjšinsko vlado – posegel po dogovoru s »hudičem«. Zdi se, da upa, da ga bo lahko prelisičil in izpeljal nekaj reform, ki so v interesu ljudstva, posledično pa proti partikularnim interesom DPS. Najverjetneje imamo leto dni, da vidimo, če mu bo res uspelo.