Crnogorsko-primorski Krivokapić
V črnogorskem parlamentu so včeraj končno izbrali sestavo nove vlade. Ta je bila potrjena z 41 glasovi za, 28 proti in enim zadržanim. Na čelu vlade je Zdravko Krivokapić, do letos črnogorski javnosti malo znani konservativni politik, ki je preskok iz akademske sfere v aktivno politiko naredil lani ob demonstracijah proti korupciji in protestih proti zakonu o svobodi veroizpovedi, ki bi v veliki meri razlastil Srbsko pravoslavno cerkev. Krivokapić je prvi premier po 30 letih, ki ne prihaja iz vrst Demokratske partije socialistov oziroma krajše DPS. Slednja je sedaj v parlamentu prvič v opoziciji.
Novi premier je ob včerajšnji prisegi v parlamentu kar nekajkrat omenil boga. Ministri so svojo zaprisego oddali s pisnim podpisom. Krivokapić je napovedal, da bo nova vlada zahtevala transparentno delo vsakega javnega funkcionarja in evidenco o vsakem »zapravljenem centu« državnega proračuna.
Njegova izbira ministrov je naletela na kritike. Pričakovane kritike so prišle iz vrst DPS, a tudi od koalicijskega partnerja Demokratskega fronta. Med parlamentarno diskusijo pa je Krivokapić največ podpore dobil iz Građanskega pokreta Ujedinjena reformska akcija, krajše URA, na čelu z Dritanom Abazovićem.
Sestavljanje vlade je potekalo dolge tri mesece. Novinar Matija Miljanić meni, da je v ozadju večmesečnega procesa formiranja vlade ideološka pestrost članov koalicije.
Krivokapića je v politično ospredje kot nestrankarsko osebo spravila Srbska pravoslavna cerkev, krajše SPC, oziroma njena podružnica v Črni gori – Metropolija crnogorsko-primorska. Krivokapić je bil prvi človek najmočnejše opozicijske liste na strankarskih volitvah Za prihodnost Črne gore, ki je konec avgusta na parlamentarnih volitvah dosegla drugo mesto za prvouvrščeno DPS. Takoj po razglasitvi rezultatov je bilo jasno, da DPS tokrat ne bo mogla sestaviti vlade in da bo moral predsednik republike in tudi predsednik DPS, večni Milo Đukanović, mandat podeliti opoziciji. Po imenovanju v mandatarja je Krivokapić obljubil, da bo sestavil »vlado ekspertov«. Več o novem črnogorskem premierju Mila Radulović, novinarka časopisa Vijesti in generalna sekretarka Društva profesionalnih novinara Crne Gore.
Tokrat je na mestu premierja prvič človek iz opozicije. Radulović pravi, da gre v novi vladi večinoma za nove obraze, in pojasni prej omenjeno Krivokapićevo namero o »ekspertni vladi«:
Vlado sestavlja dvanajst ministrov. Na mestu podpredsednika vlade je sedaj Dritan Abazović, ki bo v novi vladi nadzoroval obveščevalni sektor. Je tudi voditelj gibanja Združena reformska akcija, krajše URA, in edini profesionalni politik med novimi ministri. Radulović meni, da je Krivokapić za nosilca druge liste na avgustovskih volitvah Abazovića izbral zaradi podobnih pogledov na prihodnje politično obdobje. Delita si tudi prozahodno politiko.
Abazović je politik manjšega strankarskega gibanja, ki je imelo do avgustovskih volitev le minoren vpliv na črnogorsko politiko. Avgusta pa so poslanci iz njegove stranke postali ključni za formiranje bodoče oblasti v Črni gori. DPS mu je med drugimi ponujal koalicijo, ki jo je zavrnil, saj je nastopal kot velik kritik predhodne vlade. Sedaj pa naj bi bil deležen celo groženj. Radulović:
Miljanić meni, da ne gre za tektonske politične premike, a le kaže na nekakšne spremembe v političnem življenju Črne gore. Res je, da nova vlada stopa na oblast v črno politično stanje, ki vlada v Črni gori. Prejšnji mesec objavljena analiza državnih bilanc kaže, da je javni dolg Črne gore zrasel na 93 odstotkov BDP-ja. Država, ki jo je Mile Đukanović upravljal skoraj kot družinsko last, je privatizirala veliko večino nekdaj skupnega premoženja. Prav tako je več kot 8000 ljudi v državi nepismenih, pravice žensk pa so izredno slabo urejene.
Vanja Ćalović Marković, generalna direktorica nevladne protikorupcijske organizacije MANS, pojasni, da nova vlada sicer še ni podala jasno planiranih ciljev za ekonomijo in ostale goreče težavnosti v tamkajšnji državi. Vsaj deklatorno je nova vlada izpostavila prioriteto boja proti korupciji, ki je sicer cvetela v času vlade DPS in Mila Đukanovića.
Vlada je kot prioriteto izpostavila soočanje z epidemiološko situacijo. Krivokapić je napovedal, da bo vlada do 20. decembra pripravila Načrt zakona o proračunu za prihodnje leto. Najavil je še, da bodo izvedli reforme na področju tožilstva, policije, kadrovanja in evidentiranja pogodb, ki jih je podpisovala bivša vlada. Ćalović Marković meni, da je počasen odhod z oblasti bivši vladi omogočil čas, da je uničila zanje problematično dokumentacijo. Pojasni tudi malverzacije, ki jih sedaj že bivša vlada izvaja tik pred odhodom.
Za DPS in Mila Đukanovića je bila pogubna Srbska pravoslavna cerkev v Črni gori. Natančneje Zakon o svobodi veroizpovedi, ki ga je predlagala prejšnja vlada. Verjetno od tridesetletne vladavine opita vlada je pripravila omenjeni zakon, ki pa je med ostalim predvideval, da bi velik del lastnine, predvsem nepremičnine Metropolije crnogorsko-primorske, ki je del SPC v Črni gori, podržavili. Znameniti samostani, kot je denimo Ostrog, prinašajo Metropoliji crnogorsko-primorski več desetin milijonov evrov prihodka letno. Posledično se je SPC pred volitvami aktivirala in pokazala svoj političen vpliv, ko je naredila tisto, kar so mnogi mislili, da je nemogoče – omogočila opoziciji zmago nad Milom Đukanovićom in dosegla, da na mesto premierja postavi svojega izbranca, Zdravka Krivokapića. Ćalović Marković meni, da bi lahko bilo za izbrano vlado zaskrbljujoče, če SPC po zmagi ostane v sferi aktivne politike.
Radulović meni, da je to odvisno od naslednika nedavno umrlega metropolita Amfilohija. Ne zdi se ji sicer problematično, da je premierja izbrala SPC.
Kot smo slišali, bo novi metropolit izbran v Beogradu. Pri tem se pojavlja vprašanje, koliko bo Beograd to situacijo izkoristil v trenutni krizi diplomatskih odnosov s Črno goro. Miljanić sicer meni, da bo nova vlada zgladila odnose s Srbijo, saj je odnosmed drugim nujen tudi za črnogorsko ekonomijo.
Radulović pa meni drugače, in sicer, da na relaciji Podgorica-Beograd rože prijateljstva ne bodo cvetele. Pravi, da Krivokapić ne kaže posebne afinitete do Beograda.
A odnosi s Srbijo so le eden od izzivov, s katerim se bo srečala nova vlada. Ćalović Marković prav tako izpostavi težavo koalicijskih nestrinjanj kot tudi neizkušenost v novi vladi.
Kot pove Miljanić, bo bivša oblast verjetno zavirala politične poteze koalicije v primerih, ko je v parlamentu potrebna dvotretjinska ali štiripetinska večina.
A tudi v odnosih z manjšinami se novi vladi, kot kaže, ni posrečilo. Manjšinski stranki Albancev in Bošnjakov nista šli v koalicijo. Stranki bosta nastopali kot »konstruktivna opozicija«. Hrvaška stranka ni prešla potrebnega cenzusa, da bi bila v parlamentu.
V več črnogorskih mestih so izvolitev nove vlade v parlamentu proslavljali ob zastavah in nacionalnih pesmih sosednje Srbije. Na družabnih omrežjih je krožil posnetek, na katerem zbrani pojejo »Da se srpski barjak vije od Prizrena do Rumije«, kar je bila tudi himna litanij proti Zakonu o svobodi veroizpovedi. Na očitke o velikem številu ministrov, ki so po nacionalnosti Srbi, je Krvokapić odgovoril, da »ni štel krvnih zrnc«.
Bolj konkretni so očitki glede izkušenosti ministrske ekipe. Najbolj izpostavljena je ministrica za kulturo, šolstvo, znanost in šport Vesna Bratić, ki, ne samo, da ni »ekspertka«, temveč tudi dejansko nima nikakršnih izkušenj na področjih razen dejstva, da je bila do nedavnega profesorica angleščine. Pa dobro, izkušnje se da pridobiti. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da so njena socialna omrežja polna srbsko-nacionalističnih vsebin, še posebej pa je odmevala njena objava, posvečena hrvaškemu novinarju Borisu Dežuloviću, ki ga je oklicala za »đubre ustaško«.
Razumljivo je sicer, da je za prebivalce Črne gore, ki so se prenajedli Đukanovića, kakršnakoli sprememba dobrodošla, a pomanjkanje jasnega političnega programa, vpliv Srbije na tamkajšnjo politiko in neizkušeni nacionalistični politiki lahko postanejo nov problem, ki ga bo nekoč treba reševati. Ali o tom – po tom.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj