Odmevi z Bleda
Dvodnevni Blejski strateški forum v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve je na Gorenjsko po besedah državnega sekretarja Andreja Logarja privabil 1200 gostov iz 60 držav. Do konca oddaje prislunite kaj si o aktualnih temah na tako imenovanem Zahodnem Balkanu mislijo nekdanji glavni tožilec sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Richard Goldstone, podpredsednik kosovske vlade Enver Hoxhaj in predsednik nevladnega Evropskega gibanja v Črni gori Momčilo Radulović.
Besede Slobodana Miloševića pred tremi desetletji in srbskega predsednika Aleksandra Vučića pred tremi dnevi so na Bledu še odmevale. Vučić je besede o domnevnih dobrih namerah nekdanjega predsednika Srbije in Federativne republike Jugoslavije v času vojn v devetdesetih letih izrekel v Mitrovici na severu Kosova. Milošević je bil leta 2000 izročen mednarodnemu kazenskemu zločinu za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, še preden bi bila razglašena obsodba, pa je leta 2006 v priporu umrl. Richard Goldstone.
Richard Goldstone, prvi glavni tožilec omenjenega sodišča, se je Blejskega strateškega foruma udeležil kot član panela z naslovom Mednarodno kazensko sodišče: Dvajset let po Rimu. Goldstone je pred Haagom delal še na vrhovnem sodišču Republike Južne Afrike, kjer je veljal za nasprotnika politik apartheida, delal pa je tudi v kazenskem pravu, na kazenskem sodišču za Ruando, preden se je vrnil v domovino, kjer je bil ustavni sodnik do pravniške upokojitve leta 2003.
Panela so se ga poleg Goldstona udeležili še slovenski ustavni sodnik Ernest Petrič, Amal Džadu s palestinskega zunanjega ministrstva, sodnik Mednarodnega kazenskega sodišča O-Gon Kvon, in namestnik tožilke Fatou Bensoude z istega sodišča, ki je bila obisk primorana odpovedati. Vsi udeleženci so izrazili neodobravanje nad izjavami Johna Boltona, svetovalca za državno varnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA preganjale uslužbence Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bi vodili postopke zoper ZDA ali njene zaveznice. Ironično, kot pove Goldstone, so bile ravno ZDA najmočnejše zaveznice sodišča v času njegovega mandata med letoma 1994 in 1996.
Do dela mednarodnega kazenskega prava se je srbski predsednik Vučić v že omenjenem govoru na Kosovu dodobra opredelil s tem, ko je več krivde kot za storilce zločinov pripisal tistim, ki so osumljene zločinov izročili v Haag.
Povod govora v Mitrovici, ki je sledil odpovedanemu obisku vasi Banje, ker so kosovski vojni veterani blokirali cesto, je bil že dlje časa trajajoči bruseljski dialog. Ta dialog je v zadnjem obdobju postal znatno pomembnejši, sploh odkar predsednika tako Srbije kot Kosova odkrito govorita o možnosti menjave ozemelj. Teme se je lotil tudi zadnji panel foruma, imenovan Zahodni Balkan: Izgubljena leta ali novo upanje?, ki ga je vodil novinar časopisa The Economist Tim Judah. Na njegovo vprašanje, ali bi Kosovo sprejelo predlog, ki bi jim dal Preševsko dolino na jugu Srbije in mednarodno priznanje v zameno za sever Kosova, Enver Hoxhaj, podpredsednik kosovske vlade, ni želel dati odgovora.
Panela so se poleg Hoxhaja udeležili predstavniki vlad Albanije, Črne gore, Srbije, Makedonije in Grčije, v našem naknadnem pogovoru z nekdanjim zunanjim ministrom Kosova pa seveda nismo mogli mimo Vučićevih izjav.
Hoxhaj je član Demokratske stranke Kosova, ki je največja koalicijska stranka v tamkajšnjem parlamentu. Mesto premierja je kljub temu pripadlo manjšinskemu partnerju v vladi, natančneje Ramushu Haradinaju, ki je ravno tako kot predsednik Hashim Thaci v državni vrh prišel prek bojišč kot poveljnik Osvobodilne vojske Kosova v času vojne leta 1999.
Za razliko od Kosova ima Srbija na globalni ravni zelo aktivno zunanjo politiko. Tamkajšnji minister Ivica Dačić, tudi nekdanji zaveznik Miloševića, s čimer si je prislužil naziv ‘Mali Sloba’, poskuša z majhnimi koraki spodkopati kosovsko neodvisnost.
Srbija več kot očitno ne bo članica EU, dokler ne prizna Kosova, ki pa mora, preden lahko začne razmišljati o Evropi, najprej postati član Združenih narodov. Črna gora je med vsemi regijskimi državami še najbližje članstvu, pravi Momčilo Radulović, predsednik nevladnega Evropskega gibanja v Črni gori.
Radulović je v panel zahodnobalkanskih funkcionarjev vnesel življenje z ostro kritiko EU. Ta se po njegovem mnenju ne drži obljub, kriva pa je tudi hinavstva - določeni standardi, ki se zahtevajo od kandidatk, niso doseženi niti v vseh članicah Unije.
Radulović v trenutni politični konstelaciji ne vidi realnih možnosti za spremembo oblasti. Aktualni predsednik Milo Đukanović iz vrst DPS se je iz Miloševičevega podložnika prelevil v velikega Evropejca in državo popeljal v NATO manj kot dvajset let po tem, ko je taisti NATO napadal takratno Jugoslavijo, znotraj katere je funkcijo predsednika Črne gore, kakor danes, opravljal Đukanović. Radulović je prepričan, da bo Črna gora do leta 2025 pripravljena za EU, dvomi pa, da jo bo EU pripravljena sprejeti.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj