Referendum v Republiki Srbski: Dodikova dimna zavesa

Ljudska skupščina Republike Srbske je preteklo sredo sprejela predlog o razpisu referenduma o pristojnosti tožilstva in sodišča Bosne in Hercegovine na ozemlju entitete. Referendum, ki naj bi se odvil v začetku septembra, je sprožil niz obsodb in pozivov, naj se prekliče. Razpisu so nasprotovali opozicija in bošnjaški predstavniki v skupščini, ki so tudi pozvali k intervenciji visokega predstavnika za BiH Valentina Inzka, ta je razpis referenduma nemudoma obsodil. K obsodbi so se pridružili tudi zunanji ministri Evropske unije. Predsednika Republike Srbske Milorada Dodika pa je k ponovnemu razmisleku o odločitvi pozval tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Pojavi pa se vprašanje, čemu Dodik razpisuje referendum, ki ne more imeti nikakršnih pravnih posledic, saj je vprašljivo, ali lahko entiteta Republika Srbska posega v pristojnost tožilstva in sodišča na ravni države Bosne in Hercegovine. Pojasnjuje novinar in zgodovinar Vuk Bačanović:

Izjava.

Da so motivi za razpis referenduma prej politične kot pravne narave, potrdi tudi pravnik Goran Marković:

Izjava.

Milorad Dodik, ki mu vsekakor ne moremo oporekati politične veščine preživetja, torej skuša dvigniti nacionalistično dimno zaveso in preusmeriti pozornost javnosti s težkega socialno-ekonomskega položaja v srbski entiteti ter tako ublažiti nezadovoljstvo državljanov nad politično elito in njeno nesposobnost pri reševanju nakopičenih težav. Marković:

Izjava.

No, če lahko oporekamo trditvam Markovića, ima politična elita Republike Srbske in širše celotne Bosne in Hercegovine na nek način jasen program glede vprašanja reševanja gospodarskega položaja države. Ta program je znan kot reformna agenda. Gre za dokument, ki je bil pripravljen vsaj pod močnim vplivom mednarodnih posojilodajalcev in v zameno za posojila zahteva že znan niz tako imenovanih strukturnih reform po grškem zgledu: privatizacija podjetij v državni lasti, krčenje in rezi v javnem sektorju, fleksibilizacija trga dela, dvig DDV-ja in tako dalje. Politični vrh Bosne in Hercegovine se je maja na srečanju v Jahorini poenotil o sprejetju agende, nakar pa je sledilo Dodikovo upiranje. Pojasnjuje Bačanović, ki ne dvomi, da bodo ukrepi v kratkem sprejeti:

Izjava.

Kakšne bodo posledice morebitnih reform, oceni Marković:

Izjava.

Vračamo se v oddajo Balkan ekspres, kjer smo spregovorili o Dodikovem političnem manevru z razpisom referenduma o pristojnosti tožilstva in sodišča BiH na ozemlju entitete Republike Srbske. Gre pa poudariti, da so takšne poteze etničnih elit možne prav zaradi slabe ureditve pravnega sistema Bosne in Hercegovine. Dodik je namreč iz podobnih razlogov takšno pobudo sprožil že leta 2011, vendar jo je umaknil po posredovanju takratne visoke komisarke Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton. Takrat so se pričeli tako imenovani strukturni pogovori o reformi pravosodja pod okriljem EU. Uspešnost oziroma bolje rečeno neuspešnost pogovorov oriše Bačanović:

Izjava.

Tožilstvo in sodišče Bosne in Hercegovine sta bila ustanovljena med letoma 2002 in 2003 pod pritiskom mednarodne skupnosti in naj bi vzpostavila pravni okvir za pregon kaznivih dejanj, vključno z vojnimi zločini in organiziranim kriminalom na vsedržavnem nivoju. Glavni očitek Milorada Dodika državnemu pravosodju je, da se ni izkazal pri pregonu vojnih zločinov, ki so bili zagrešeni nad srbskim civilnim prebivalstvom med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Marković se sicer delno strinja z Dodikovo oceno, ampak opozori, da je problemov v pravosodnem sistemu Bosne in Hercegovine še veliko:

Izjava.

Do bosansko-hercegovskega pravosodnega sistema je kritičen tudi Bačanović, ki izpostavi še tretjo vsedržavno pravosodno institucijo: ustavno sodišče Bosne in Hercegovine. V oči bode predvsem sestava 9-članskega ustavnega sodišča. Poleg šestih bosansko-hercegovskih sodnikov, po dva iz vrst vsakega tako imenovanega konstitutivnega naroda, ga namreč sestavljajo še trije tuji sodniki, ki jih imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice:

Izjava.

Sestava ustavnega sodišča se zdi neprimerna tudi Markoviću:

Izjava.