Še vedno jo žicaš?

Ob 10.00

V opomin, da so na slovenski meji še zmeraj postavljene “tehnične ovire”, kot olepšano pravimo bodeči žici, in da so očitno postale nekaj popolnoma vsakdanjega, bomo v današanjem Neuradnem listu predstavili predlagane dopolnitve Zakona o nadzoru državne meje. S predlogom, ki ga Ministrstvo za notranje zadeve še pripravlja, se sicer vzpostavljajo dokaj neznatne in nezanimive spremembe. Nanje pa je vseeno vredno opozoriti, glede na to, da je njihov namen omogočiti čim bolj učinkovito vodenje nadaljnjih postopkov za nameščanje tehničnih ovir in uporabo drugih sredstev, s katerimi se patriotsko ščitijo slovenske meje. O možnih spremembah glede varovanja meje torej ni govora, namesto tega se zakonska podlaga za izvrševanje trenutnih ukrepov samo še utrjuje. 

Posodobljeni Zakon o nadzoru državne meje je leta 2017, po tako imenovani migracijski krizi, določil, da sme policija postaviti in uporabljati tehnična ali druga sredstva za opravljanje nadzora državne meje in za preprečevanje nedovoljenega prehajanja meje. V ta namen lahko policisti uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo, lastniki pa morajo policiji omogočiti prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nalog nadzora meje. V skladu z novimi določili so oblasti postavile tehnične ovire in bile s tem primorane na nekaterih zemljiščih omejiti lastninske pravice s služnostjo v javno korist. Za lažje razumevanje: služnost je pravica uporabljati tujo stvar oziroma pravica zahtevati od lastnika, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer smel izvrševati na svoji stvari. Ob tem je država z zakonom določila tudi višino odškodnine, ki jo prejme lastnik zemljišča zaradi poseganja v ustavno varovano lastninsko pravico. Predpogoj za izplačilo odškodnine pa je vpis služnosti v zemljiško knjigo. V praksi naj bi prihajalo do situacij, da služnosti v javno korist ni bilo možno vpisati na nepremičninah, katerih solastnica je Republika Slovenija. V teh primerih se je torej zgodilo, da solastnikom zemljišč, na katerih je bila postavljena tehnična ovira, po veljavnem zakonu ni bilo mogoče izplačati odškodnine.

S predlagano dopolnitvijo zakona se bo tako omogočil vpis služnosti v zemljiško knjigo tudi na nepremičninah, katerih solastnica je Republika Slovenija, s tem pa bo mogoče tudi izplačilo odškodnine upravičencu. Poleg tega se ureja področje, ki ga sedanja zakonodaja ne pokriva. Nikjer namreč ni urejena situacija v zvezi z v zemljiško knjigo že vknjiženimi prepovedmi odtujitve ali obremenitve na zemljiščih, na katerih bi bilo po mnenju policije treba postaviti tehnične ovire in v ta namen vknjižiti služnost v javno korist. Prej omenjena prepoved odtujitve in obremenitve je omejitev lastninske pravice po volji lastnika, s katero, poenostavljeno povedano, sam sebi zaradi kateregakoli razloga prepove razpolaganje s stvarjo in s tem svojo nepremičnino izvzame iz pravnega prometa. Popravljeni zakon naj bi tako omogočal, da se bo služnost v javno korist vknjižila ne glede na že vknjiženo prepoved odtujitve ali obremenitve na posameznem zemljišču. S tem bo postopek postavitve tehničnih ovir v nekaterih primerih hitrejši, zmanjšale se bodo predvsem birokratske nevšečnosti. 

Ob 8.00

Ameriški senat je v soboto s 57 glasovi za in 43 glasovi proti glasoval o obsodbi bivšega predsednika Donalda Trumpa, s čimer se je zloglasni predsednik že drugič izognil ustavni obtožbi. V stočlanskem senatu bi demokrati, ki imajo po lanskih volitvah v obeh predstavniških domovih večino, za potrditev obtožbe potrebovali še deset republikanskih kolegov - potrebna je bila namreč dvotretjinska večina. Trump je bil obtožen zaradi spodbujanja napada na kongres na začetku leta, ki so ga vodili njegovi privrženci, prepričani o demokratski volilni zaroti, in v katerem je umrlo pet ljudi. Ustavna obtožba je bila sicer zaradi republikancev, ki v večini trdno stojijo za Trumpom, že od samega začetka izredno malo verjetna. S podporo republikanske stranke in neuspelim sojenjem ima Trump odprte vse možnosti, da ponovno kandidira na predsedniških volitvah leta 2024; sam pravi, da se je gibanje njegovih podpornikov šele začelo. 

Po neuradnih izidih je na predčasnih parlamentarnih volitvah v španski regiji Kataloniji največ sedežev izmed 135-ih dobila separatistična  stranka Katalonska republikanska levica, in sicer 38. V regionalnem parlamentu bodo ponovno imeli premoč zagovorniki katalonske neodvisnosti, vendar je glede na zmagovalca mogoče pričakovati boljše odnose Katalonije s centralnimi oblastmi, glede na to, da je v preteklosti že dobro sodeloval z njimi. Poleg vodilne stranke se za neodvisnost Katalonije s 33 osvojenimi sedeži zavzema tudi tretjeuvrščena desnosredinska stranka Skupaj za Katalonijo, ki je za razliko od zmagovalne stranke zagovornica bolj agresivnih prijemov na poti k ločitvi od Španije. Španska socialistična delavska stranka, ki vodi centralno vlado, je mesta v katalonskem parlamentu sicer pridobila, vendar na koncu ostala na drugem mestu. Največ glasov izmed konservativnih strank je dobila skrajno desna stranka Vox, ki bo v katalonskem parlamentu prvič imela svoja poslance.

Predčasne parlamentarne volitve so potekale tudi na Kosovem, kjer je, glede na delne izide, s približno 47 odstotki glasov zmagala stranka Samoodločba Albina Kurtija. Na drugem mestu je dolga leta vladajoča Demokratska stranka Kosova, na tretjem pa Demokratična liga Kosova dozdajšnjega premierja Avdullaha Hotija. Do predčasnih volitev je prišlo zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je razveljavilo izvolitev Hotija za premierja. Eden izmed poslancev, ki je podprl bivšega premierja, namreč ni imel pravice glasovati, saj je bil v času glasovanja že obsojen zaradi prevare. Zdaj se postavlja vprašanje, ali bo zmagovalec Albin Kurti sploh lahko prevzel vodenje vlade, saj je bil pred tremi leti obtožen kriminalnega dejanja, ko je v kosovski skupščini uporabil solzivec. Po novem volilnem zakonu so  bili kandidati za poslance, ki so bili v zadnjih treh letih pravnomočno obsojeni, celo avtomatsko odstranjeni s seznama kandidatov. O tem, kaj pravnomočna obsodba pomeni za kandidata za premiera, si pravniki niso enotni.