Žepne žverce z BritOFFa

Aktualno-politična novica
"Disobey" Florence 2016 ©Ithmus
21. 2. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10:05

V današnjem tehnološkem BritOFFu bomo obiskali poletje 2016, ko je mobilni svet preplavil lov za simpatičnimi žepnimi žvercami, imenovan Pokemon Go.

Prejšnji teden je v Kaliforniji namreč prišlo do razkritja pogojev poravnave med izdajateljem Pokemona Go, podjetjem Niantic, in dvanajstimi posamezniki, ki so Niantic že leta 2016 tožili zaradi poseganja v zasebnost in nedotakljivost lastnine. Tožnikov pa niso zmotili samo igralci Pokemona Go, ki so v iskanju žepnih žverc zatavali na zasebno lastnino. Niantic so obtožili, da je gruče igralcev na njihovo posest privabila virtualna postavitev pokestopov in telovadnic, kjer lahko igralci pridobijo pripomočke za lov na žverce in osvajajo področja za svojo ekipo. Niantic se je v predlagani poravnavi zavezal, da bo bodoče pritožbe obravnaval v roku 15-ih dni. Lastniki enodružinskih stavb pa bodo lahko preprečili postavitev pokestopov in telovadnic v krogu 40-ih metrov okoli svoje posesti. Žepne žverce naj bi v prihodnje upoštevale tudi odpiralne čase javnih parkov, saj naj bi se po zaprtju parka tam prenehale pojavljati. Vsak od tožnikov pa bo od Niantica prejel okoli tisoč dolarjev odškodnine.

Poravnava, ki jo mora potrditi še kalifornijsko zvezno sodišče, sicer formalno ni vzpostavila novega sodnega precedensa. Posledično ostaja odprto vprašanje, kolikšno odgovornost za obnašanje svojih igralcev nosijo izdajatelji iger z obogateno resničnostjo. Niantic motenje tuje posesti sicer izrecno prepoveduje v svojih pogojih uporabe. Ryan Calo, profesor internetnega prava na Univerzi v Washingtonu, je leta 2016 predpostavil, da bi Niantic lahko odgovarjal vsaj zaradi malomarnosti v odnosu do lastnikov zemljišč. Niantic naj bi naval igralcev namreč lahko predvidel.

Prav tako je nedorečeno, kaj v kontekstu iger z obogateno resničnostjo pomeni pravica do nedotakljivosti zasebne lastnine. Tožniki so namreč trdili, da bi moral izdajatelj take igre pridobiti njihovo dovoljenje, če želi njihovo lastnino virtualno nadgraditi kot privlačno točko za zbiranje igralcev. Kot najbolj problematične so izpostavili virtualne elemente, ki spodbujajo množično vztrajanje igralcev na enem mestu. V telovadnicah Pokemona Go se denimo odvijajo tudi bitke proti posebno močnim šefovskim žvercam, ki zahtevajo sodelovanje več igralcev hkrati. Na drugi strani pa so privrženci Pokemona Go že izpostavili, da je krog 40-ih metrov preširok in da posega v pravico drugih lastnikov, ki si pokestope in telovadnice na svoji posesti želijo.

Novi konflikti med resničnim svetom in igrami z obogateno resničnostjo pa so že za vogalom. Niantic v sodelovanju z Warner Bros. Interactive Entertainment namreč za letošnje leto napoveduje izid nove igre na temo Harryja Potterja.

8:05

O izstopu sedmih poslancev iz laburistične stranke
 / 19. 2. 2019
Iz britanske konzervativne stranke Therese May so zaradi prevladujočega protievropskega vzdušja izstopile tri poslanke. Priključile so se neodvisni skupini, ki ji že pripada osem nekdanjih poslancev laburistične stranke.Premierki May so očitale, da politiko stranke povsem narekujejo najbolj zagrizeni privrženci brexita in koalicijski unionisti DUP. Vse tri poslanke namreč podpirajo zahtevo po ponovnem referendumu o izstopu Velike Britanije iz EU. Konzervativna stranka pa večino v parlamentu sedaj dosega z zgolj devetimi poslanci.

Sodišče v Parizu je švicarski banki UBS zaradi pomoči pri utaji davkov v Franciji prisodilo 3,7 milijarde evrov kazni in 800 milijonov evrov odškodnine. Banka UBS je sicer napovedala pritožbo. Švicarska banka naj bi v letih med 2004 in 2012 svojim francoskim komitentom pomagala prikriti več milijard evrov dohodkov. Zavrnila je tudi predlog poravnave za milijardo evrov, prisojena kazen pa sedaj presega celoletni dobiček banke v letu 2018. Banka UBS je bila zaradi pranja denarja sicer že obsojena v več državah, med drugim tudi v ZDA in Nemčiji. 

Pred kakšno politično preizkušnjo sta stranka SD in njen nov kandidat za ministra za kulturo Zoran Poznič?
 / 20. 2. 2019
Države članice EU so kot izhodišča za pogajanja glede skupne stalne mejne in obalne straže potrdile povečanje števila pripadnikov in razširitev delovanja na ozemljih tretjih držav. Frontex naj bi bil tako v petih letih okrepljen s sedem tisoč pripadniki, v osmih letih pa naj bi jih bilo deset tisoč. Delovanje stalne enote na področju nezaželenih migracij pa bi razširili tudi na ozemlja držav, ki sicer ne delijo meje s članicami EU. Po dogovoru s temi državami bi bila evropska mejna straža tam stalno prisotna, v te tretje države pa bi lahko tudi vračala nezaželene migrante. Frontex ima trenutno okoli 600 stalnih pripadnikov.

Stranka SD je premierju Marjanu Šarcu za novega kulturnega ministra predlagala  direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča. Sindikat Glosa glede na dosedanje izkušnje s Pozničem njegovo kandidaturo podpira.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness