Belo gradbišče

Belo gradbišče

Aktualno-politična novica
27. 3. 2020 - 10.05
 / BritOFF

DESETA:

Medtem, ko se Ljubljana prebuja v trinajsti dan karantene, poslušate Žabarske novice. Družbeno življenje je še vedno prepovedano in se stiska med štirimi stenami predragih stanovanj, a na ulicah lahko še vedno srečamo delavce, predvsem s področja zdravstva in ostalih javnih storitev, ne izostajajo pa niti gradbeniki. Slednji so sicer na delovnih položajih po odločitvi njihovih šefov, ki jih skrbi preživetje gospodarske panoge, za razliko od ostalih, ki v službi ne smejo manjkati zaradi nujnih družbenih procesov. Na presenečenje uprave Mestne občine Ljubljana, ki ne prekinja gradbenih delovnih procesov, a prekinitve ne zavrača, je eden izmed projektov v škripcih. Direkcija za vode na Agenciji Republike Slovenije za okolje je namreč izdala negativno mnenje za gradnjo zapornice na Ižici pod južno ljubljansko obvoznico na Mihovem štradonu, ki tako ni prejela soglasja agencije za okolje. 

Gradnjo protipoplavne zapornice so na Družbi za avtoceste napovedali že lani oktobra, vendar se dela še niso pričela, obvestilo o nepodanem soglasju je presenetilo tudi mestno občino. Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so namreč prepričani, da so soglasje že imeli, vendar mu je potekel rok. A presoja direkcije za vode razkriva, da bi gradnja protipoplavne zapornice lahko s poplavami ogrožala območja južno od zapornice. S presojo, ki je po odzivu službe za stike z javnostjo na občini zgolj nestrokovno razmišljanje, bodo občinski funkcionarji poskušali obračunati na ponovnem sestanku, ki trenutno še ni bil sklican.

Medtem ko MOL vztrajno kot voda skozi zapornico nadaljuje svoje načrte na Mihovem štradonu, je opustila svoje načrte za prenovo Trga republike, ki je bil v nekaterih bivših časih imenovan Trg revolucije. Upoštevali bodo namreč spletno anketo, ki so jo opravili leta 2018 in v kateri se je večina anketirancev opredelila za nespremenjeno postavitev in funkcijo enega izmed najveličastnejših trgov prestolnice. 

Če pa se vam zdi, da v glavnem mestu vzporedno z začetkom sneženja vse prehaja v zimsko ali virusno hiberniranje, se motite. Začel se je odvijati proces vrnitve več kot 200 srbskih delavcev v domovino. Srbija je namreč pred točno enim tednom zaprla meje, tudi za svoje državljane, kar je za Srbe, ki svoj kruh služijo širom Evrope, pomenilo, da so bili primorani ostati tam, kjer so bili. Tisti, ki so bili v Sloveniji – bodisi ker tukaj živijo, bodisi ker so bili ravno na poti domov – so se postopoma začeli zbirati pred ambasado Republike Srbije na Kolodvorski ulici. Potem ko so bili nekateri primorani v svojih avtomobilih prespati nekaj noči in so bili odvisni od humanitarne pomoči slovenskih organizacij, se jih je usmilila tudi Mestna občina Ljubljana. S pomočjo tabornikov so jih v torek namestili v Športno dvorano Ježica, prvi konvoj približno dvestotih srbskih delavcev, delavk in njihovih družin pa je z nekajurno zamudo že začel svojo pot proti domovini. Okoli dvajset jih bo moralo še počakati v Ljubljani, njihova vrnitev še ni načrtovana. Največ težav jim povzroča začetek policijske ure v Srbiji, ki se začne že ob petih popoldne, saj morajo do takrat pripotovati vsaj do prvega pribežališča – v nasprotnem primeru se bo njihova odisejada nadaljevala po srbskih institucijah.

 

OSMA:

Veleposlaniki članic Evropske unije so v Bruslju skovali načrt za novo misijo nadzora embarga nad orožjem, organiziranim tihotapljenjem ljudi in urjenjem obalne straže mednarodno priznane oblasti v Libiji. Irena – misija naj bi ime dobila po grški besedi za mir – bo potekala iz zraka, preko satelitov ter na morju, za razliko od dosedajšnje Sofije, ki se bo zaključila aprila. V slednjo mornarica ni vključena že od leta 2018. Takrat je italijanski vladi zaradi vloge, ki jo je imela misija Sofija pri reševanju begunskih brodolomcev v Sredozemlju in izkrcavanju le-teh na italijanski obali, uspelo izpogajati prenehanje posredovanja na morju. Tudi Irena se bo poskušala izogniti reševanju brodolomcev, mornarico bo uporabljala le na vzhodni strani libijskega morskega teritorija, stran od običajnih migrantskih poti. 

Medtem ko Evropska unija igra policaja po Sredozemskem morju, Združene države Amerike nadaljujejo svoje poseganje v politiko južnoameriških držav. Vlada ZDA je venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in dvanajst njegovih sodelavcev obtožila narkoterorizma. Državni sekretariat ponuja 14 milijonov evrov za kakršno koli informacijo, ki bi pripomogla k aretaciji Madura. Združene države Amerike že od januarja lani podpirajo Juana Guaidoja, ki se je takrat sam razglasil za predsednika Venezuele. Kljub sankcijam in drugačnim oblikam pomoči ali sabotaže ZDA, kakor vam je ljubše, mu ni uspelo popolnoma prevzeti oblasti.

S svojega položaja je po tem, ko so za novim koronavirusom začeli zbolevati zdravniki, odstopil romunski zdravstveni minister Victor Costache iz Nacionalne liberalne stranke pod vodstvom še vedno premierja Ludovica Orbana. Romunska državna politika se ob preprečevanju širjenja novega koronavirusa spopada z vse močnejšimi pretresi. Pred dvema tednoma je namreč z mandatarskega mesta odstopil Florin Citu, bojda zato, da bi Orbanu omogočil nadaljevanje mandata. Poslanci so namreč napovedovali, da bodo glasovali proti Citujevi vladi, kar bi predsedniku države Klausu Iohannisu prvič v zgodovini postsocialistične Romunije omogočilo razpisati predčasne parlamentarne volitve.

Srbsko pravosodno ministrstvo je sodiščem poslalo dopis, da bodo sojenja v primerih kršenja ukrepov za preprečitev novega koronavirusa izvajala s pomočjo videoprenosov. Sodišča bodo sedaj primerno opremili z računalniškim programom Skype in usposobili sodnike za uporabo programa. Kako bodo enako pripravljenost dosegli pri 108-ih priprtih zaradi kršenja policijske ure v Vršcu, Požarevcu in Pirotu, še ni znano. Zaenkrat so obtoženi nastanjeni v posebej zanje pripravljenih osamitvenih prostorih, prvo cybersojenje pa je načrtovano že za jutri. Za prekršeno policijsko uro, to pomeni popolnoma prazne ulice med peto popoldnevno in peto jutranjo, je v Srbiji zagrožena kazen od treh do dvanajstih let, če prekršek privede do ogrožanja javnega zdravja.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.