Britoff absolutističnega kapitalizma

8:05

Turško tožilstvo je vložilo obtožnico proti opozicijskemu poslancu Enisu Berberogluju, ki ga bremeni zavestne pomoči teroristični organizaciji. Obtožnica, ki predlaga dosmrtni zapor, se nanaša na njegovo domnevno vpletenost v razkritje turške vpletenosti v transport orožja v Sirijo. Berberoglu je član opozicijske kemalistične Republikanske ljudske stranke. Medtem pa je turški minister za pravosodje Bekir Bozdag v parlamentu branil predlagane ustavne spremembe, ki bi povečale moč predsedniške funkcije. Pri zagovarjanju centralizacije oblasti pa se je skliceval na domnevno dober zgled zgodnje kemalistične Turčije.

Kandidat za naslednjega zunanjega ministra Združenih držav Amerike Rex Tillerson je na zaslišanju v senatnem odboru za zunanje zadeve izrazil namero po agresivnejši politiki do Kitajske. ZDA bi po njegovem mnenju morale ustaviti kitajsko gradnjo otokov v južnokitajskem morju ter Kitajski preprečiti dostop do že zgrajenih otokov. Kako bi to dosegel brez vojaškega spopada ni jasno. Medtem pa Kitajska nadaljuje z uveljavljanjem svojega vpliva v Afriki. Nigerijska vlada je Taivanu sporočila, naj svoje predstavništvo prestavi iz politične prestolnice Abuja v gospodarsko središče Lagos.

Odbor za zunanji politiko ameriškega kongresa je kmalu po zaslišanju Tillersona glasoval tudi o podpori članstvu Črne gore v zvezi NATO. Temu je izrazil podporo, sprejem Črne Gore pa bo moral z dvotretinsko večino potrditi še Senat. Odbor je sicer svoje odobravanje izglasoval že lansko leto, a Senat nato o zadevi ni glasoval pred zaključkom leta.

10:05 Surovine

Savdska Arabija je lansko leto naznanila namero za prodajo deleža v državnem naftnem podjetju Saudi Aramco. Prodaja je del megalomanske “Vizije 2030”, po kateri naj bi do leta 2030 Savdska Arabija diverzificirala svoje gospodarstvo in postala vsaj približno podobna sodobnim ekonomijam. Prodaja naj bi se po prvotnih načrtih zgodila letos, a bo po vsej verjetnosti prestavljena v prihodnje leto. Dejavnikov, ki prispevajo k tej odločitvi, je več, ležijo pa predvsem v obsegu posla in prepletenosti podjetja s savdsko državo.

Država bi po načrtu prodala do petodstotni delež v podjetju. Saudi Aramco je lastnik vseh naftnih zalog v Savdski Arabiji in je s samoocenjenimi 2000 milijardami dolarjev premoženja najvrednejše podjetje na svetu. Za primerjavo, najvišje vrednotena delniška družba, to je ameriški Apple, je vredna nekaj manj kot tretjino tega. Prodaja petodstotnega deleža bi bila torej vredna približno 100 milijard dolarjev, kar bi bila največja prva ponudba delnic do zdaj. Spet za primerjavo, trenutno največja prva ponudba delnic - kitajskega trgovinskega podjetja Alibaba - je bila vredna četrtino tega.

Poleg zahtevnosti posla zaradi njegovega obsega pa je ta še toliko bolj zapleten zaradi popolne odsotnosti transparentnosti delovanja podjetja. Saudi Aramco namreč še nikoli v zgodovini ni izdal letnega poročila poslovanja. Omenjena cenitev njihovih zalog na 2000 milijard dolarjev je tako le javno objavljena ocena savdske kraljevine. Natančen obseg naftnih zalog do zdaj velja za državno skrivnost. Javna ponudba delnic zahteva pripravo neodvisno revidiranega letnega poročila družbe, skupaj z vrednostjo njenega premoženja. Tega namerava Aramco prvič objaviti konec letošnjega leta.

Pripravo takšnega poročila poleg državnih skrivnosti omejuje tudi prepletenost naftnega podjetja s samo državo. Njuni prihodki in odhodki namreč niso striktno ločeni. Aramco tako na primer iz svojega proračuna financira javne storitve, kot so šole in bolnice, ter vlaga v državne infrastrukturne projekte. Do javne ponudbe delnic bosta morala biti proračuna podjetja in države ločena.

Prav tako bodo savdske oblasti morale definirati lastnosti delnic, ki jih bodo zasebni vlagatelji kupovali. Upravljalske pravice bo vsekakor s 95-odstotnim deležem obdržala država, odprto pa je še vprašanje dividend in njihove obdavčitve. Trenutno Aramco državi plačuje 20 odstotkov prihodkov od črpanja nafte, na koncu pa je obdavčen še dobiček, in sicer z 85-odstotno stopnjo. Eden od predlogov vsebuje zmanjšanje obdavčitve dobička za polovico, a sistem obdavčitve in dividendne politike, od katerih bo v veliki meri odvisna cena ponujenih delnic, še ni bil oblikovan.

Nenazadnje je odprto tudi še vprašanje, na kateri borzi bodo kotirale delnice Aramca. Po vsej verjetnosti bo kotacija dvojna, in sicer na savdski borzi in eni od tujih borz. Savdska borza je namreč za umestitev takega podjetja premajhna, saj bi predvidena vrednost petih odstotkov Aramca prinesla 20 odstotkov trenutne skupne vrednosti vseh podjetij na borzi. Med bolj mednarodno usmerjenimi borzami, kjer bi Aramco še lahko kotiral, omenjajo borze v New Yorku, Londonu, Tokiu in Hongkongu. Tudi tu pa se utegnejo pojaviti težave. Londonska borza na primer praviloma zahteva, da je na prostem trgu najmanj 25 odstotkov podjetja, čeprav lahko regulatorji izjemoma to pravilo opustijo. Prav tako imajo borze striktna pravila o javnem obveščanju delničarjev o poslovanju podjetja, ki niso nujno skladna z interesi savdske kraljeve družine.

Pri reševanju vseh omenjenih zagat Aramcu svetujeta ameriški banki JP Morgan Chase in Citigroup. Pri dokončni odločitvi o datumu javne ponudbe delnic bo verjetno močan dejavnik tudi cena nafte na svetovnem trgu, ki določa tudi vrednost zalog podjetja in s tem ceno njegovih delnic.