BritOFF ameriškega napada na Afganistan

Ob 10.05

Na današnji dan leta 2001 so Združene države Amerike napadle Afganistan. Šele letos, torej 19 let zatem, potekajo mirovna pogajanja med mednarodno priznano vlado v Afganistanu in talibani. Združene države Amerike so napovedale vojno Afganistanu po 11. septembru, potem ko talibani niso želeli predati vodje Al Kaide Osame bin Ladna, ki so ga ZDA obtožile organiziranja napada. Spomnimo, da so sicer Združene države le mesec pred terorističnim napadom sprejele sklep, da se aktivneje vključijo v spopade v Afganistanu. Ti so potekali med skupino vojskovodij oziroma Severnim zavezništvom in talibani, ki so imeli v tistem času nadzor nad okoli 90 odstotki afganistanskega ozemlja. 

Talibane je leta 1994 ustanovil mula Omar, paštunski mudžahedin, ki je okoli sebe zbral svoje študente, imenovane talibi. Njihov cilj je bil končati pol desetletja trajajoče spopade med vojskovodji in vzpostaviti oblast pod strogim muslimanskim pravom. Takrat je bil namreč Afganistan pod oblastjo vojskovodij, ki so nadzorovali vsak svoje ozemlje in se med seboj bojevali za “fevde”. Vzpon vojskovodij je sledil umiku sovjetske vojske iz države desetletje po tem, ko je leta 1979 vanjo vkorakala. Njena namera splošnega izobraževanja žensk in opismenjevanja prebivalstva ter nacionalizacije zemlje je sprožila upor lokalnih plemenskih struktur, ki so jim načelovali vojskovodje. Talibani so torej želeli prekiniti njihove spopade za ozemlje in so tako 1994. leta zavzeli provinco Kandahar, naslednje leto pa napadli Kabul. Vojskovodje so se skupaj zoperstavili njihovemu napredovanju in ustanovili tako imenovano Severno zavezništvo.

Talibani so dobivali močno vojaško podporo iz sosednjega Pakistana, finančno pa od Saudove Arabije. Leta 1997 so zavzeli Kabul in razglasili Islamski emirat Afganistana. Ženskam so prepovedali hoditi na delo, se šolati in zapuščati dom brez moškega spremstva. Obenem so pogosto izvajali pokole civilnega prebivalstva, predvsem šiitskih Hazarov. Talibanskim silam so se pridružili številni pakistanski borci, ki naj bi tvorili med 20 in 40 odstotkov talibanskih vojakov, in Al Kaida, katere ustanovitelj Osama bin Laden je leta 1996 prispel v Afganistan in tesno sodeloval z mulo Omarjem.

Združene države Amerike so spopade v Afganistanu začele resneje spremljati leta 1998 ob bombnem napadu na ameriško veleposlaništvo, za katerega so okrivile bin Ladna. Takrat je CIA začela načrtovati plan akcije za Afganistan, ki ga je Busheva administracija sprejela avgusta 2001. V njem se je zavzela za jasnejšo podporo Severnemu zavezništvu in zahtevala, naj talibani izročijo bin Ladna in nekatere druge člane Al Kaide. V nasprotnem primeru bi Zavezništvu začeli nuditi tudi tajno vojaško pomoč ali se celo aktivneje vključili v tamkajšnjo vojno.

To se je res zgodilo dva meseca kasneje. Pa vendar Združenim državam ni uspelo izkoreniniti talibanov, ki jih podpirata Pakistan in Saudova Arabija. Obe državi sta sicer od 80-ih let trdni zaveznici samih Združenih držav, ki zato ne posegajo v njuno delovanje, kljub temu da to omogoča nadaljnje aktivnosti ameriških nasprotnikov. Združene države so tako v Afganistan pošiljale vse več vojakov, ki jih je bilo leta 2010 100.000, skupaj z drugimi tujimi enotami pa 150.000. Leta 2011 je Barack Obama sprejel načrt postopnega umikanja, NATO pa je napovedal konec vojaške misije in nadaljevanje urjenja afganistanskih vojakov. Obtožbe o zločinih ameriških vojakov nad civilno populacijo so se v tem času množile, marca letos pa je Mednarodno kazensko sodišče oziroma ICC dovolilo preiskavo vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu. Posledično je ameriška administracija uvedla sankcije za tožilko mednarodnega sodišča Fatou Bensouda ter kriminalizirala vse zaposlene pri ICC-ju.

Februarja letos so Združene države s talibani sprejele dogovor: talibani so se zavezali, da na afganistanskih tleh ne bodo dovolili delovanja tujih sil, ki bi načrtovale napade, ter da bodo vstopili v pogajanja z mednarodno priznano vlado in se držali premirja. Po drugi strani so se Združene države zavezale k umiku svojih sil iz države. Mirovna pogajanja med sprtima stranema so se prav tako začela marca, a so za pol leta zastala zaradi spora o izmenjavi zapornikov. Afganistanska vlada namreč ni želela izpustiti vidnejših talibanskih borcev, odgovornih za napade na civiliste, a jih je nato predala Katarju, kjer se nadaljujejo mirovna pogajanja. 

 

Ob 8.05

V Kirgizistanu je zaradi protestov odstopil premier Kubatbek Boronov, na njegovo mesto pa je začasno imenovan vodja opozicijske stranke, Sadir Žaparov. Protesti so izbruhnili v ponedeljek, potem ko je volilna komisija izničila rezultate nedeljskih volitev zaradi suma, da so bili ti prirejeni. Protestniki so med drugim vdrli v zapor, v katerem je Žaparov, ki je na volitvah izgubil, preživljal dobrih 11 let dolgo zaporno kazen, ker je leta 2013 za talca vzel javnega uslužbenca.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da je madžarski zakon iz leta 2017, po katerem se je morala zapreti Srednjeevropska univerza, ki jo je ustanovil George Soros, v nasprotju z evropsko zakonodajo. Zakon je namreč predvideval, da visokošolska ustanova na Madžarskem, ki ima sedež izven EU, lahko deluje le, če obe državi skleneta dvostranski sporazum, takšna institucija pa mora izvajati izobraževanje tudi v matični državi. Kriterijem ni ustrezala zgolj Soroseva univerza, ki se je zato leta 2019 preselila na Dunaj. Sodišče Evropske unije pa je sklenilo, da so takšna določila v nasprotju z določili o svobodnem trgu Svetovne trgovinske organizacije, ki jih je v svojo zakonodajo sprejela tudi Evropska unija. Madžarska je sicer izjavila, da bo odločitev sodišča spoštovala, a je Soros kljub temu povedal, da univerze ne misli zopet prestavljati na Madžarsko.

V Sloveniji je odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor zavrnil predlog novele o rudarstvu, ki ga je podala Levica. Z njo je želela uvesti prepoved tako imenovanega frackinga oziroma pridobivanja zemeljskega plina s hidravličnim lomljenjem, ki močno onesnažuje okolje. Odbor Državnega zbora predloga ni podprl, saj naj bi vlada že pripravljala lastno novelo zakona o rudarstvu, ki bi uredila tudi področje frackinga, podprle pa so ga SD, LMŠ in SAB.