BritOFF barskih oglasov

BritOFF barskih oglasov

Aktualno-politična novica
3. 4. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.00: 

Dobro jutro. Poslušate ljubljanski BritOFF aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Župan Zoran Janković vam s spodbudnimi besedami sporoča: “Spoštujemo zakone, predvsem pa bodimo odgovorni, zato omejimo svoje gibanje in s tem obvarujmo sebe in druge”. K temu dodaja, da v Mestni občini Ljubljana ne bodo sledili predlogu vlade o znižanju funkcionarskih plač za 30 odstotkov, ker so “županske plače že tako podcenjene”. Zase pravi, da dobi  “na mesec neto 2.800 evrov, kar je najvišja županska plača, ker je Ljubljana največja občina”; sklepamo, da je to občutno premalo. 

Premalo pa vsekakor ni oglasnih panojev ob avtocestah in ljubljanskih mestnih cestah. V boj proti jumbo reklamnim panojem, ki nas bombardirajo z vseh strani, je stopila Civilna iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Že dlje časa opozarjajo predvsem na 22 panojev na območju Krajinskega parka  Ljubljansko barje, ki jih tam po predpisih ne bi smelo biti. Vladna uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje iz leta 2008 v 10. členu izrecno prepoveduje postavljanje objektov za oglaševanje na območju parka. Objekte, namenjene oglaševanju na prepoznavnih krajinskih območjih, prepoveduje tudi Uredba o prostorskem redu Slovenije. Po Zakonu o ohranjanju narave je krajinski park območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. S postavitvijo ogromnih oglasnih panojev se nepotrebno posega v okolje, s tem pa se ogroža cilje krajinskega parka. 

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je že leta 2015 vložil prijavo na zdajšnji Inšpektorat za okolje in prostor, takrat še Inšpektorat za kmetijstvo in okolje. Do tega tedna pa država na nepravilnosti oglaševalcev ni reagirala. Inšpektorat je po poročanju Dnevnika zdaj potrdil, da je postavljanje panojev na območju znanega mokrišča res prepovedano in primer vzel v obravnavo. Ministrstvo za okolje in prostor je bilo pred tem mnenja, da so objekti za oglaševanje enostavni objekti, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja in zato ne spadajo v domeno inšpektorata, ampak občin. Član že prej imenovane iniciative Robert Hočevar je pripravil seznam, iz katerega je razvidno, da je vsaj 13 panojev večjih od 40 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bi za njihovo postavitev oglaševalci potrebovali gradbeno dovoljenje. 

Z avtocestami obkroženo barje ima pomembno kulturno  vrednost, ki se je večina sploh ne zaveda. Včasih je bil to dom koliščarjev in kraj najdbe najstarejšega lesenega kolesa na svetu, danes je očitno prostor, kjer podjetja tekmujejo, katero ima večjega. 

Ob 8.00:

O novih protikoronskih ukrepih
 / 30. 3. 2020
Državni zbor je potrdil prvi paket ukrepov za blažitev posledic epidemije. Predlog je podprlo 53 od 88 prisotnih poslancev. Tako imenovani megazakon velja za nazaj, od 13. marca, ko je bila razglašena epidemija, pri tem pa so izvzeta določila, po katerih bi podjetja za nazaj izkoristila subvencijo za čakanje na delo. Ukrepi, zapisani v zakonu, so vredni tri milijarde evrov. Premier Janez Janša je po tem, ko so poslanci zavrnili vse amandmaje opozicije, spokorno priznal, da zakon ni popoln in da ga lahko razumemo kot “prvi del nadaljevanke”. Vlada je namreč začela pripravljati tudi drugi sveženj ukrepov, s katerim naj bi razrešili vprašanje likvidnosti gospodarstva. V drugem delu nove hit serije lahko po besedah predsednika vlade pričakujemo predlagana dopolnila opozicije, saj se bo potrudil biti “maksimalno kooperativen”.

Predsednica predstavniškega doma Združenih držav Amerike Nancy Pelosi je ustanovila poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh strank, ki bo bdel nad vladno porabo uzakonjene pomoči zaradi novega koronavirusa. Predsednik Donald Trump je prejšnji teden uzakonil sveženj pomoči v vrednosti približno 1.980 milijard evrov. Zakaj tolikšna bojazen? Deloma tudi, ker je Trump že vnaprej napovedal, da ne namerava upoštevati vseh zakonskih določil. 

O padcih cen nafte
 / 12. 3. 2020
Cene nafte so po dolgem času spet poskočile. Vzrok za nenaden skok cen je bilo sporočilo ameriškega predsednika Trumpa, da bosta Savdska Arabija in Rusija proizvodnjo nafte verjetno zmanjšali za vsaj 10 milijonov sodov dnevno, kljub temu da so Rusi zanikali obstoj tovrstnega dogovora. Cene nafte so po novem letu začele sunkovito padati, ker članice skupine držav izvoznic nafte OPEC niso dosegle dogovora o nadaljevanju omejitve proizvodnje. Po tem, ko je v začetku marca Rusija prekinila sodelovanje z OPEC pri omejevanju cen, je ruski minister za energijo Aleksander Novak včeraj dejal, da ne izključuje nadaljnjih pogajanj. 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.