Britoff cobolocije

Tehno

Epidemija virusa SARS-CoV-19 je v ZDA povzročila rekordno hitro povečanje nezaposlenosti, s tem pa tudi rekorden naval novih prošenj za izplačilo nadomestila za brezposelnost. V več zveznih državah, na primer v New Jerseyju, računalniški sistemi niso uspeli procesirati vseh zahtev. Krivi naj bi bili stari računalniški programi, ki so bili napisani pred več kot štiridesetimi leti. Težava z njimi pa je, da so napisani v programskem jeziku cobol, ki ga danes obvlada vse manjše število programerjev. Guverner New Jerseyja Phil Murray je zato izdal javni poziv, da še bolj kot zdravstvene delavce krvavo potrebujejo programerje te stare visoke nemščine med programskimi jeziki.

Cobol je kratica za Common Business-Oriented Language, prosto po Prešernu obči poslovno usmerjen jezik. Gre torej za jezik, ki je bil razvit za programe, ki jih potrebujejo podjetja. Znanstvene simulacije, ki so bile prve naloge najzgodnejših računalnikov, so od računalnikov zahtevale predvsem matematične zmogljivosti. Cobol je bil na drugi strani konec petdesetih let prejšnjega stoletja razvit za takrat novo področje poslovnih programov, namenjenih administriranju, to je programov, ki opravljo veliko transakcij, skupinskih operacij in manipulacij v bazi podatkov. Jezik je nastal v času, ko je računalništvu delalo še precej več žensk kot nekaj desetletij kasneje. Razvoj, ki je potekal pod sponzorstvom ameriškega obrambnega ministrstva,  je vodila računalniška znanstvenica Grace Hopper, glavna dizajnerka pa je bila Jean Sammet.

Cobol je bil eden prvih jezikov, ki so bili narejeni tako, da jih je lahko izvajal kateri koli računalnik. Konec petdesetih let je bil namreč čas, ko so se prvič pojavili serijsko proizvedeni računalniki, s tem pa se je pojavila potreba po večji standardizaciji. Na žalost pa je bil, tako kot drugi programski jeziki tistega časa, cobol precej okoren. Poskušal je uporabiti človeški jezik, kar je bilo v tistih časih za orodja, ki prevedejo računalniško kodo, ki jo pišejo ljudje, v jezik računalnikov, še precej velik zalogaj, zato so bila pravila pri uporabi besed precej nefleksibilna.

Cobol ima poleg tega še omejitve, ki izhajajo iz dejstva, da je bil napisan za računalnike, v katere je bil program ponavadi vnešen v obliki luknjičastih kartonskih kartic. Vse to pomeni, da je programiranje v cobolu nekoliko eksotična spretnost, ki se je loti le malo študentov računalništva. Podjetje IBM že več let sponzorira študijske programe programiranja v cobolu, da bi pritegnili nove študente. Kljub temu programerjev cobola močno primanjkuje.

To predstavlja veliko težavo, saj je lep delež najpomembnejših računalniških programov v bankah, zavarovalnicah in državni administraciji še vedno napisan v cobolu, saj je bil to prevladujoč jezik za take programe, ko so se te naloge prvič digitalizirale. Danes je pisanje povsem novih programov zelo drago, zato podjetja raje vzdržujejo staro kodo, ki kar poka po šivih.