Britoff dot org

Tehno

V današnjem Tehno britOFFu nadaljujemo zgodbo o prodaji spletne vrhovne domene .org zasebnemu skladu privatnega kapitala, ki smo jo v četrtkovih BritOFFih redno spremljali. ICANN, organizacija, ki upravlja z internetnim domenskim sistemom oziroma njegovim korenskim imenikom, namreč ni dala svoje privolitve k prodaji Registrarja javnega interesa, z angleško kratico PIR, ki upravlja domene s končnico .org, finančnemu skladu Ethos Capital.

S PIR-om od njegove ustanovitve upravlja neprofitna organizacija The Internet Society. Do leta 1992 je z vrhovno domeno .org upravljal Raziskovalni inštitut Stanford, ki je do takrat vodil registracijo vseh internetnih naslovov. Sistem je financirala ameriška vlada, kratica .org pa je bila namenjena nekomercialnim entitetam, ki so se znašle zunaj kategorij, ki jih pokrivajo druge vrhovne domene, kot na primer .net, .gov in .com. Vrhovne domene so bile leta ‘92 privatizirane in odgovornost zanje je prevzelo podjetje Network Solutions, ki je za registracijo spletne strani za kratico .org računalo 100 dolarjev za dvoletno registracijo. Network Solutions je kasneje prevzelo drugo podjetje, Verisign, ki pa je imelo težave zaradi tožbe, ki mu je očitala zlorabo monopolnega položaja. Kot del dogovora z ameriškimi oblastmi glede te tožbe je Verisign leta 2000 v zameno za pravico do monopola nad vrhovnima domenama .com in .net opustil domeno .org Internetni korporaciji za dodelitev imen in številk, krajše ICANN. ICANN je bila ustanovljena nekaj let prej kot nevladna organizacija, da bi, takrat še prek koncesije ameriške vlade, upravljala s korenskim imenikom domenskega sistema. Ta skrbi, da se imena spletnih strani pravilno prevedejo v IP naslove, torej številčno obliko, ki jo razumejo računalniki. ICANN je primarno regulatorska institucija, zato je upravljanje z vrhovno domeno .org prenesla na drugo organizacijo. Ta je bila The Internet Society, ki naj bi vrnila kratici .org njen izvorni namen vrhovne domene za uporabo neprofitnih organizacij.  

Vrhovna domena .org je postala ena cenejših poti za registracijo spletne strani, zato se je njena uporaba izredno razširila, zaradi česar si je PIR, prek katerega Internet Society upravlja z domeno, zagotovil precejšne prihodke. Registriranih je namreč okoli 10 milijonov internetnih naslovov, ki se končajo s kratico .org, tipična cena za uporabo naslova, ki jo uporabniki plačajo PIR-u, pa je 10 dolarjev na leto. PIR ima torej okoli 100 milijonov dolarjev prihodka na leto. PIR bi lahko ceno letne registracije zvišal brez hudih skrbi, da bi zaradi tega izgubil veliko uporabnikov, saj bi morali ti v nasprotnem primeru zamenjati svoje internetne naslove. Višanje cen je v preteklosti omejeval dogovor z ICANN-om, ki pa je lani to omejitev umaknil.

Zelo pripravno je bil kmalu po tem ustanovljen sklad privatnega kapitala Ethos Capital, ki ima med svojimi sicer zelo maloštevilnimi sodelavci več bivših visokih funkcionarjev ICANN-a. Med njimi je tudi bivši direktor ICANN-a Fadi Chehadé, ki s skladom sodeluje kot svetovalec. Ethos Capital je bil zelo očitno ustanovljen z namenom, da prevzame vrhovno domeno .org, in novembra lani je Internet Society napovedala, da namerava prodati PIR Ethos Capitalu. Kasneje je bilo razkrito, da je cena prevzema 1,135 milijarde dolarjev ali okrogla milijarda evrov. Po močnem protestu posameznikov in nevladnih organizacij je ICANN posel konec prejšnjega tedna blokiral, saj ni dal svojega privoljenja k spremembi statuta PIR-a, kar bi po pogodbi med ICANN-om in PIR-om moral storiti, da bi se prevzem lahko zgodil.

Odločilni faktor v blokadi prevzema je bil očitno državni tožilec zvezne države Kalifornije, kjer je registriran ICANN. Pismo državnega tožilca Xaviera Becerre ICANN-u je namreč večkrat omenjeno v obrazložitvi odločitve za blokado prevzema. V pristojnosti državnega tožilca je namreč tudi to, da bdi nad tem, da se neprofitne organizacije držijo svojega statuta. V primeru ICANN-a je to delovanje v interesu internetne skupnosti. Pismo, ki ga je poslal Becerra, je dalo ICANN-u vedeti, da bi ga v primeru prodaje PIR-a njegov urad vzel na piko. Najbolj problematična točka prevzema je bila za Becerro ta, da je Ethos Capital prevzem nameraval financirati po metodi, ki so se je posluževali tudi zloglasni slovenski tajkuni, namreč tako, da bi prevzeta organizacija, v tem primeru PIR, financirala prevzem. S prevzemom naj bi PIR nase prevzel več kot 300 milijonov dolga, s katerim bi Ethos izpeljal posel. Poleg etničnih vprašanj takega početja je problematična tudi možnost, da bi PIR zaradi tega dvignil ceno za registracijo spletnih strani. Zadolževanje PIR-a je kot problematično izpostavil tudi ICANN.

Ali ima ICANN res pravne kompetence, da blokira prodajo PIR-a, ni povsem jasno. To vprašanje bi lahko dokončno rešilo le sodišče, kar pa se verjetno ne bo zgodilo. V matični organizaciji PIR-a, The Internet Society, so namreč povedali, da kljub nestrinjanju z odločitvijo ICANN-a ne bodo nadaljevali s prodajo.

Novice

Poljska vlada je tik pred zdajci prestavila predsedniške volitve. Prvi krog predsedniških volitev bi moral potekati že to nedeljo, termin volitev pa je bil že vse od izbruha koronavirusa predmet ostrih polemik. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost je namreč vztrajala, da morajo volitve kljub pandemiji potekati to nedeljo, temu pa so nasprotovali ne le v opoziciji, ampak tudi v koalicijski stranki Sporazum. Spodnji dom parlamenta je prejšnji mesec potrdil spremembo volilne zakonodaje, ki bi omogočala glasovanje po pošti. Senat je nato včeraj to spremembo zavrnil, še isti dan pa bi moral isti zakon še enkrat potrditi. A temu so se uprli tudi nekateri poslanci stranke Zakon in pravičnost, zaradi česar je moral vodja stranke Jarosław Kaczyński odstopiti od svojih ambicij, da bi svojemu strankarskemu kolegu, predsedniku Andrzeju Dudi, zagotovil še en mandat. Dudi se namreč zmaga nasmiha že v prvem krogu volitev. Nov datum volitev še ni znan.

Izraelsko ustavno sodišče je premieru Benjaminu Netanjahuju dovolilo, da spet sestavi novi vlado, tokrat v koaliciji z nekdanjim največjim rivalom Benijem Gancem. Proti Netanjahuju se kaže kazenski postopek, v katerem je obtožen korupcije, a je sodišče odločilo, da formiranje nove vlade ne ogroža procesa. S tem je sodišče zavrnilo pritožbo, ki so jo vložili zasebni državljani, ki menijo, da je koalicijska pogodba, ki jo je Netanjahu sklenil z Gancem, v nasprotju z ustavo, saj daje Netanjahuju še vsaj leto in pol na čelu izraelske vlade. Koalicijska pogodba med drugim ustanavlja nov položaj alternativnega premiera, ki ga bo v prvi polovici mandata nove vlade zasedal Ganc.

Slovenska vlada je objavila poročilo o stanju in nabavah zaščitne opreme. To problematizira predvsem pomanjkanje zaščitnih sredstev na začetku pandemije novega koronavirusa in ugotavlja, da je glavni krivec za nastale razmere nekdanji premier Marjan Šarec, za katerega pravi, da, citiramo, “očitno ni vestno ravnal v službi”. Ker naj bi ravnanje Šarca vsebovalo elemente kaznivega dejanja, je vlada poročilo poslala tudi policiji. Nekdanji premier je poročilo označil za manipulativno in zavajajoče. Opozicijske stranke LMŠ, SD in Levica so objavile tudi skupno izjavo, v kateri trdijo, da poročilo ne odraža preiskave dogodkov, ampak je namenjeno predvsem ščitenju sedanje vlade.