Britoff evropskega proračuna

Britoff evropskega proračuna

Aktualno-politična novica
16. 3. 2018 - 10.05
 / BritOFF

recording13.mp3 recording13.mp3ob 10.05.

Očitno so evropski poslanci tudi po 8. marcu in razpravi v parlamentu še naprej mislili na pravice žensk. Evropski poslanci so namreč izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo, da se kriterij spolne enakopravnosti vključi v prihodnje trgovinske sporazume. Do sedaj je omemba spolne neenakosti in pravic žensk vključena le v dvajset odstotkov sporazumov Evropske unije. Poslanci se tako zavedajo, da prostotrgovinski sporazumi močno vplivajo na nekatere sektorje s prevladujočo žensko delovno silo, kot so kmetijstvo in tekstil, in da je zato potrebno še posebej upoštevati učinek na ženske v takšnih sektorjih. Poslanci so tudi izpostavili, da liberalizacija javnih storitev, kot je zdravstvena nega, še posebej prizadene ženske.

Resolucija tako poziva Evropsko komisijo in Evropski svet, naj močno upoštevata načelo enakopravnosti spolov pri nastajanju ali popravljanju prostorgovinskih sporazumov in seveda učinke teh sporazumov na ženske. Poslanci so predlagali tudi, da bi ta cilj lahko dosegli z vključitvijo poglavja o povezavi spola in trgovine v prostotrgovinski sporazum. Resolucijo mora sedaj, da ta ne bi ostala na deklarativni ravni, potrditi še Evropska komisija. Ta je trenutno tudi v oblikovanju trgovinskega sporazuma s Čilom. Komisarka za socialne zadeve, Marianne Thyssen (marijane tejsen), pa je že pred sprejeto parlamentarno resolucijo izjavila, da bo trgovinski sporazum s Čilom vseboval posebne določitve v zvezi s povezavo spola s trgovanjem.

Poslanci so ta teden izglasovali tudi jasnejše cene poštnih pošiljk, poslanih čez mejo. Izglasovali so uredbo, po kateri bodo morale biti vse informacije o cenah paketnih čezmejnih pošiljk zbrane na eni spletni strani. Poslanci so prepričani, da bodo tako cene paktov dostopnejše in da bo ukrep preko možnosti preglednega preverjanja cen pripeljal tudi do splošnega znižanja cen paketov. Trenutno so cene paketov tri - do petkrat višje kot pri pošiljkah znotraj države. Poslanci želijo na ta način spodbuditi, da bi Evropejci nakupovali v tujih spletnih trgovinah, od česar naj bi jih do sedaj odvračale visoke cene paketov. Po izglasovani uredbi bodo sedaj podjetja, ki ponujajo čezmejno dostavo pošiljk objavila cenik za tovrstne pakete. Evropska komisija bo nato vse podatke objavila na eni spletni strani. Ukrep bo stopil v veljavo, če ga potrdi Svet Evrope.

Evropski parlament pa je bogatejši za nov odbor. Odbor za pesticide, ki je ta teden imel ustanovno sejo, je bil ustanovljen z namenom, da razišče evropski sistem odobritve pesticidov. Nastal je na podlagi večletnega nezadovoljstva in peticij naravovarstvenikov, ki so nasprotovali podaljšanju dovoljenja za izdelavo glifosata. Glifosat je dobil petletno podaljšanje dovoljenja za izdelavo, ker sta dve agenciji Evropske unije preglasovali opozorila Mednarodne agencije za raziskovanje raka o karcinogeni naravi v glifosatu. Odbor naj bi tako pregledal, ali je bil postopek podaljšanja dovoljenja legalen in optimalen. Odbor je sestavljen iz 30 poslancev, večinoma poslancev iz komiteja za okolje ali pa kmetijstvo. Po devetih mesecih raziskovanja bo odbor predstavil svoje ugotovitve in predlagal rešitve. Sicer pa ta odbor nima nobene pravne avtoritete, zaradi katere bi sami izvedli zakonodajne ukrepe.

Poslanci so izglasovali predlog reforme o evropskem proračunu, ki bo začel veljati leta 2021. Poslanci so tako podprli dve parlamentarni resoluciji, resolucijo o naslednjem večletnem finančnem okviru in resolucijo o reformi sistema virov lastnih sredstev. Ta reforma med drugim predvideva tudi povišanje proračuna za 1,3 odstotke bruto domačega proizvoda Unije na leto. Poslanci pa so še opozorili, da ne bo mogoče doseči dogovora o večletnem finančnem okviru, če ne bo dosežen ustrezen napredek na področju lastnih sredstev. Poslanci so tako v drugi resoluciji podprli postopno uvedbo novih virov prihodkov. Ti bi lahko izhajali iz revizije vira sredstev na podlagi DDV, deleža davka od prihodkov pravnih oseb, davka na finančne transakcije, davka digitalnega sektorja ali okoljskih davkov. Ti novi viri prihodkov bi nato zmanjšali delež prispevkov držav. Poleg tega bi poslanci želeli ukiniti popravke proračuna, ki koristijo le nekaterim članicam.

 

 

ob 08.05 podlaga 

Agencija Združenih narodov za begunce je na donatorski konferenci zbrala okoli sto milijonov dolarjev za potrebe financiranja pomoči palestinskim beguncem. Agencija bi letno za upravljanje šol, bolnišnic in razdeljevanje hrane sicer potrebovala dodatnih 450 milijonov dolarjev, ki jih ni v proračunu. Proračun se je namreč nenadno zmanjšal, ko so Združene države Amerike za letos zanj  namenile le 60 milijonov v primerjavi z lanskimi 360 milijoni. Do zmanjšanja prispevka Agenciji je prišlo kot posledica mednarodnega kritičnega odziva, tudi palestinskega, na ameriško odločitev o preselitvi svojega izraelskega veleposlaništva v Jeruzalem. Donatorska konferenca je tako poskušala pokriti ta primanjkljaj. Med državami donatorkami je tudi Slovenija. Državni sekretar zunanjega ministrstva, Andrej Logar, je v imenu Slovenije obljubil prispevek za proračun Agencije v višini 165 tisoč evrov, izplačanih v naslednjih dveh letih.

Slovaško vlado bo po odstopu premiera Roberta Fica vodil dosedanji podpredsednik vlade Peter Pellegrini. Predsednik države je tako sprejel pogoje dosedanjega premiera Roberta Fica, pod katerimi je ta bil pripravljen odstopiti. Ti pogoji so bili, da trenutna koalicija izpelje mandat do konca, torej še dve leti in da tudi novi premier izide iz Ficove stranke Smer – SD. S temi pogoji sta se strinjali tudi drugi dve koalicijski stranki. Predsednik države Andrej Kiska je Pellegriniju tako namreč zaupal oblikovanje nove vlade. Novi mandatar pa je predsedniku Kiski že izročil dokaz podpore svoji bodoči vladi, torej podpise 79 poslancev. To so trije glasovi več, kot jih potrebuje za potrditev vlade v parlamentu. Dosedanji premier Robert Fico pa je po odstopu zatrdil, da želi ostati vodja glavne koalicijske stranke Smer – SD.

Ameriška vlada pa je uvedla sankcije proti 19 Rusom, ki jih dolži kibernetskih napadov in vmešavanja v zadnje ameriške predsedniške volitve. Tako teh 19 oseb in pet pravnih oseb ne more potovati v Združene države, poslovati z Američani, poleg tega se njihovo premoženje v ZDA zamrzne. Osebe, prizadete s tokratnimi sankcijami, so vzete s seznama oseb, katere je vpletanja v ameriške volitve obtožil posebni tožilec Robert Mueller. Sankcije zadevajo tudi dve vladni agenciji in šest posameznikov, ki so vpleteni v kibernetske vdore po svetu za ruskega predsednika Vladimirja Putina. Na seznamu je tako med drugim naslednica KGB, zvezna varnostna služba FSB.

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness