BritOFF francoskih generalnih stanov

Aktualno-politična novica
5. 5. 2021 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

»Potrebujemo srečanje naših zvestih podložnikov, da bi nam pomagali premagati vse težave, ki se tičejo stanja naših financ.« Tako se je glasil januarski kraljevi poziv k na prvi pogled dolgočasnemu gospodarskemu sestanku francoskih generalnih stanov usodnega leta 1789. Le kako bi zadnji francoski absolutistični kralj Ludvik XVI. lahko vedel, da je s pozivom generalnih stanov sprožil verigo dogodkov, ki so v manj kot pol leta Francijo pahnili v kaos revolucije? V današnjem zgodovinskem BritOFFu o zadnjem zasedanju francoskih generalnih stanov, ki se je začel na današnji dan leta 1789.

Francoski generalni stanovi so do francoske revolucije predstavljali delitev srednjeveške družbe v Franciji. Prvi stan je predstavljala duhovščina, drugega plemstvo, daleč najštevilčnejšega tretjega pa so predstavljali tako imenovani navadni ljudje, torej večinoma kmetje in meščani. Predstavniki vseh treh skupin so se do leta 1614 redno sestajali s kraljem in bolj ali manj soglasno sprejemali odločitve o višini davkov, ki so jih plačevali le pripadniki tretjega stanu. Leta 1614 je kralj Ludvik XIII. stanove sklical zadnjič pred letom 1789. Sledilo je 150 let absolutizma francoskih vladarjev.

David - zaobljuba na teniškem igrišču
ZDA izstopile iz Sveta ZN za človekove pravice, Kanada legalizirala uporabo konoplje za rekreacijske namene...
 / 20. 6. 2018

Do vladavine Ludvika XVI. sta razkošno in brezbrižno življenje njegovih absolutističnih predhodnikov in poraz v sedemletni vojni Francijo zadolžila in izpraznila državno blagajno. Zato se je bil kralj Ludvik leta 1787 primoran posvetovati z Zborom plemičev, organizacijo plemiškega stanu. Zbor mu je predlagal, naj skliče generalne stanove z namenom skupnega iskanja rešitve za francosko finančno krizo. Plemiči so se od tega sestanka nadejali višjih prihodkov, ki bi jih prinesli višji davki. Vsak stan je imel namreč po en glas. To je v praksi na zasedanjih do leta 1614 pomenilo, da sta stanova plemičev in duhovščine glasovala za višje davke in tako premagala en glas tretjega stanu, ki je davkom nasprotoval in ki je hkrati predstavljal večinsko francosko prebivalstvo.

Pred zasedanjem so bile v državi izvedene volitve, kjer so moški davkoplačevalski lastniki zemlje, starejši od 25 let, izbirali predstavnike svojih stanov za majsko zborovanje. S tem so želeli bogatejši prebivalci, ki so si lastili zemljo, obvarovati svoje interese na zasedanju. Kralj Ludvik je pričakoval, da bodo v vrste plemičev in duhovščine izbrani njemu naklonjeni bogataši. To se je sicer uresničilo pri plemičih, med duhovščino pa je bilo sprejetih veliko revnejših klerikalcev, ki so bili bolj naklonjeni tretjemu stanu preostalega ljudstva.

Na majskem sestanku generalnih stanov je kralj Ludvik dokaj hitro izgubil nadzor nad potekom zborovanja. Predstavniki 25-milijonskega tretjega stanu so predlagali glasovanje glede na število pripadnikov stanu, kar bi bogatejša stanova, ki sta skupaj štela komaj pol milijona prebivalcev, postavilo v podrejeni položaj. Ker stanovi niso dosegli dogovora, se je tretji stan 17. julija razglasil za Narodno skupščino, izstopil iz vrst generalnih stanov in medse povabil preostala stanova. Narodna skupščina je tako postala močnejša od generalnih stanov kralja Ludvika. V šestih dneh so se v želji po možnosti odločanja Narodni skupščini pridružili cerkveni predstavniki in del plemstva. Kralj Ludvik je bil prisiljen sprejeti ustavo, ki je oblast razdelila med monarha in Narodno skupščino.

Kljub ustavi se je finančna kriza le še poglobila in 14. julija se je s padcem Bastilje začela francoska revolucija. Zasedanje generalnih stanov in politična šibkost kralja Ludvika sta premožni buržoaziji kot nosilki tretjega stanu predstavljala priložnost za prevzem oblasti. Narodna skupščina tretjega stanu je prvi zametek sodobnega francoskega parlamentarizma, ki je bil do danes večkrat ukinjen in znova priborjen. Prav tako je zasedanje generalnih stanov tlakovalo pot revoluciji, ki po ameriški revoluciji predstavlja zadnje dejanje širitve radikalnega razsvetljenstva.

 

Ob 8.05

Združeno kraljestvo in Indija sta podpisala sporazum, ki bo po besedah predstavnika indijskega notranjega ministrstva utrdil kulturne in ekonomske vezi med državama. Združeno kraljestvo bo povečalo ponudbo delovnih mest za tri tisoč indijskih delavcev migrantov letno, v zameno bo Indija sprejela vse svoje državljane, ki so v Združenem kraljestvu ilegalno. Problematična je izjava z britanskega notranjega ministrstva, ki pravi, da bo sporazum privabil najboljše in najpametnejše preko zakonskih poti, hkrati pa, citiramo: »ustavil zlorabo sistema in pospešil odstranitev tistih, ki nimajo pravice biti v Združenem kraljestvu.« Konec citata. Ilegalne migracije so v zadnjih nekaj letih vir konfliktov med državama. Leta 2018 je namreč britanska vlada izjavila, da je na britanskih tleh okrog sto tisoč ilegalnih indijskih beguncev, kar indijska vlada še vedno zanika.

Nemški notranji minister Horst Seehofer je včeraj javnost seznanil s svežo statistiko politično naravnanih kriminalnih dejanj v letu 2020. Ta so v porastu, saj je bilo lani zabeleženih skoraj 9 odstotkov več politično motiviranih kriminalnih dejanj kot leto prej. Minister meni, da je skrajno desni ekstremizem največja notranjepolitična grožnja državi. Kriminalna dejanja skrajno desničarske narave so namreč v prejšnjem letu v primerjavi z letom 2019 pogostejša za skoraj šest odstotkov in so na najvišji ravni od leta 2001, ko so v Nemčiji začeli voditi evidenco političnih kriminalnih dejanj. Istega dne so nemški policisti v Berlinu prijeli moškega, ki je osumljen pošiljanja dveh grozilnih pisem z neonacističnim podpisom vodji nemške socialistične stranke Die Linke.

Bo tudi v Sloveniji moč sesti v avto po naročilu?
 / 14. 4. 2021

Ljubljanski taksisti so včeraj popoldne pred slovenskim Državnim zborom hupali v znak protesta proti predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu. Ta na slovenski trg prinaša platforme za javne prevoze, kot je ameriški Uber. Po mnenju sindikata taksistov predlog zakona le ščiti interese kapitala. Evropsko združenje sindikatov transportnih delavcev ETF je tudi naslovilo pismo na slovenski politični vrh, s katerim je opozorilo na škodljiv poslovni model platform za prevoze. Na drugi strani pa poleg vlade novelo zakona podpira Gospodarsko interesno združenje Slovenski avtomobilski grozd. Prihod Uberja na slovensko tržišče bi po mnenju podpornikov novele zakona prinesel napredek na področju mobilnosti ter močno zmanjšal delo na črno v transportnem sektorju.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness