BritOFF frisk and search

9.00

Nevladna organizacija Human Rights Watch je izdala poročilo o lanskoletnem napadu sudanske vojske na mesto Tabit v Darfurju. Na oseminštirideset straneh dolgem tekstu izstopa nič kaj prijeten podatek, ki državni vojski pripisuje odgovornost za posilstvo več kot dvestotih žensk in deklic. Human Rights Watch je zato pozvala Mednarodno kazensko sodišče, naj množično posilstvo umesti med zločine proti človeštvu ter začne s preiskavo. Možnost te, prav tako kot resničnost obtožb, sudanske oblasti zanikajo.

Kriki pritoževanja nad nerazumevanjem človekovih pravic se slišijo tudi iz Norveške. Andreas Breivik, ki je leta 2011 pobil sedeminsedemdeset ljudi, bo Norveško tožil zaradi mučenja. Očitek leti na to, da ga v zaporu še vedno zadržujejo v samici. Ubožec se je sicer že večkrat pritožil - posebej ostudni naj bi bili dejstvi pogosto mrzle kave ter neskladje med v zaporu razpoložljivimi in trenutno aktualnimi videoigrami.   

Na take ali drugačne obsodbe vezane novice zaključujemo v Italiji. Kapitan ladje Costa Concordia je bil na sodišču v Grossetu obsojen na šestnajst let zapora zaradi svoje vloge pri brodolomu leta 2012, v katerem je preminulo dvaintrideset ljudi. Od tega je pet let prejel zaradi malomarnosti, ki je vodila v brodolom, deset zaradi več posrednih ubojev ter eno leto zato, ker je ladjo zapustil, ko so na njej še bile mladoletne osebe in invalidi. Kapitan se z razsodbo ne strinja. Meni, da so mu podelili vlogo grešnega kozla.

10.00

Vsak četrtek ob deseti uri poročamo o tem, kdo na svetu je grešil in kako z grešnimi ravna plejada institucij. Danes se za spremembo z več ali manj stalno prisotne vezanosti na evropski prostor selimo čez lužo, v Združene države Amerike.

Za začetek nas bo zanimalo poročilo o zaporniški politiki Združenih držav, v javnost poslano s strani organizacije Verinega instituta za pravičnost. Podatki, ki jih poročilo razprostira pred nami, niso nič kaj prisčrni. Iz njih namreč lahko razberemo, da se dnevno v tri tisoč ameriških lokalnih in okrožnih zaporih znajde po 731 tisoč ljudi. Večinoma ne gre za neke blazne nasilneže, pač pa za vrsto bivanja, ki doleti tiste od umsko bolnih pa do klošarjev, prometnih prekrškarjev, nesrečnikov, ki jih je ob običajnem sproščanju z mamili zapazilo oko miličnika, in nasploh vseh ostalih bitij, ki so se po tem ali onem standardu morale vedla nesprejemljivo. V državnih zaporih jih dejansko konča kaka dvajsetina.

A pazite! Vsa ta množica nepomembnih prekrškarjev v lokalnih zaporih ostaja pridržana od štirinajst pa do triindvajset dni. Sprašujete, zakaj? Zato, ker pač ni sposobna plačati varščine, katere v nebo vpijoča veličina se po neki nam nepoznani mistični logiki prilega strašanskemu zločinu kajenja trave.

Uživanje raznih mehkih drog je med vsemi naštetimi prekrški več ali manj glavni razlog, da končate priprti ali v zadnji instanci tudi zaprti. Policija svoje napade na hašišarje argumentira z dveh strani. Kot prvo naj bi se zaradi preprečevanja raznih majhnih prekrškov zmanjšalo število velikih zločinov, kot sta umor in posilstvo. Namesto drugega razloga naredijo zmoraliziran ksiht in nabluzijo nekaj o varni prihodnosti naših otrok in podobne bedarije.

Na podlagi skrbi za mladino se v več mestih prakticira politika “frisk and search”. Povedano drugače - če si policaj in vidiš črnca, ki se sprehaja po pločniku, zapelješ do njega, ga prebutaš, ga preiščeš in ga, če slučajno najdeš tista gram ali dva, pošlješ v keho. Posebno umetnost pri maksimiziranju učinkov policijske veščine je pokazalo mesto New Haven v Connecticutu. Če odštejemo prostor, vezan na slavno univerzo Yale, je tako rekoč celoten zemljevid razdelila na šole, vrtce in na javna poslopja vezane "drug free" cone. Obseg posamezne cone je tisoč petsto palcev. Med njimi ni praznega prostora - oblast je razmrežena povsod.

Če se vam slučajno zgodi, da vas na teh območjih dobi miličnik, samodejno prejmete višjo kazen. Za uživanje eno, za posedovanje dve in za prodajanje drog tri leta. V strahu pred tako dolgo kaznijo se prijeti razglasijo za krive in sprejmejo pogojno. Ampak ne se bati - nič od tega se vam verjetno ne zgodi, če niste črni. Če ste, pa pač smola.

Za zaključek navedimo le podatke o stopnji nasilja in številu zaprtih. Številno nasilnih zločinov se je v zadnjih dvajsetih letih znižalo za skoraj petdeset odstotkov - število zaprtih zaradi nenevarnih prestopkov po drugi strani se je podvojilo na 11,7 milijona. Velik del zaprtih je povratnikov.