Britoff geoloških bojev

Britoff geoloških bojev

Aktualno-politična novica
8. 12. 2016 - 10.00
 / BritOFF

8:05 Jutranje novice

Jutranji pregled novic začenjamo v Braziliji, kjer je ustavno sodišče ustavilo razrešitev predsednika senata Renana Calheirosa. Calheiros je med obtoženimi v korupcijskem škandalu državne naftne družbe Petrobras. Politično preživetje predsednika senata je zaradi glasovanja o varčevalnih ukrepih, ki bo v senatu potekalo prihodnji teden, pomembno za konservativno vlado predsednika Michela Temerja. Odstop Calheirosa bi vodstvo senata prepustil opozicijski Delavski stranki.

Nadaljujemo v Evropi. Italijanski premier Matteo Renzi je tri dni po referendumu o ustavnih spremembah v skladu z napovedmi podal svoj odstop. To je storil po tem, ko je senat potrdil proračun za prihodnje leto. Na prošnjo predsednika Sergia Mattarelle bo Renzi opravljal tekoče posle, dokler ne bo sestavljena nova vlada. Mattarella bo pogovore s strankami o novem mandatarju začel danes. Predsednik se bo moral odločiti med predčasnimi volitvami ali oblikovanjem tehnične vlade. Slednje je bolj verjetno; vsaj dokler ne bo do konca izpeljana reforma volilnega sistema. Če bi bile namreč volitve sedaj, bi potekale po dveh različnih sistemih za spodnji in zgornji dom parlamenta.

Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je tožilstvo v procesu proti Radku Mladiću podalo svoj sklepni nagovor in zahtevalo dosmrtni zapor. Mladić, ki je bil med vojno v Bosni poveljnik vojske bosanskih Srbov, je obtožen vojnih zločinov in genocida pri obleganju Sarajeva in zavzetju Srebrenice. Obramba bo sklepno besedo začela podajati v petek, razsodba pa se pričakuje prihodnje leto.

Na Hrvaškem so sindikati javnih delavcev zavrnili predlog vlade o usklajevanju plač. Hrvaška vlada je leta 2009, ko jo je tako kot sedaj vodila stranka HDZ, sprejela varčevalne ukrepe, s katerimi se je zavezala, da se bodo plače dvignile za 6 odstotkov, ko bo gospodarska rast dosegla dva odstotka. Po tem dogovoru bi se morale plače dvigniti že letos, a vlada trdi, da to zaradi pomanjkanja denarja ni mogoče, zato ponuja zgolj dveodstotno zvišanje z začetkom prihodnjega leta in kompenzacije naslednje leto, kar sindikati zavračajo.

10:05 Surovine

Nasprotniki naftovoda Dakota Access so v nedeljo dosegli vsaj začasno zmago proti podjetju Energy Transfer, ki gradi naftovod. V današnjem surovinskem britoffu govorimo o omenjenem naftovodu in o naftnih najdiščih v Severni Dakoti, ki jih bo naftovod povezal z rafinerijami na ameriškem Srednjem vzhodu.  

Čeprav se naftovod Dakota Access večkrat primerja s sedaj preklicanim naftovodom Keystone XL, gre v resnici za precej drugačen projekt. Keystone XL bi nadgradil obstoječi naftovod Keystone, ki se razteza od Kanade vse do ameriških rafinerij v Louisiani na obali Mehiškega zaliva. Nosi nafto, ki jo v Kanadi pridobivajo iz katranskega peska. Naftovod Dakota Access bo na drugi strani služil naftnim vrtinam, ki črpajo iz geološke formacije Bakken v Severni Dakoti in Montani. Zaradi tega zagovorniki trdijo, da bo naftovod pomagal doseči ameriško energijsko neodvisnost. To se je izkazalo za njihov najbolj uspešen argument v prepričevanju javnosti in je pripomoglo k temu, da naftovoda ni dosegla usoda projekta Keystone XL, ki ni dobil dovoljenja za gradnjo. Dakota Access je sedaj že skoraj končan. Manjka zgolj še odsek, ki bo pri indijanskem rezervatu Standing Rock prečkal reko Missouri.

Pri prevozu nafte bo naftovod zamenjal železnice. Trenutno namreč večino nafte iz Severne Dakote prepeljejo železnice. Te imajo dovolj kapacitet, saj zadostujejo zgolj trije ali štirje vlaki na dan. Na železnicah pa se zgodi tudi manj razlitij. Naftovod bi vlakom konkuriral predvsem v ceni. Medtem ko železniški prevoz stane med 8 in 9 dolarjev za sod, je ta cena pri naftovodu nekaj čez 5 dolarjev.

Tudi sicer se pri prevozu nafte Amerika precej bolj zanaša na naftovode v primerjavi z drugimi deli sveta. V ZDA se nahajata približno dve tretjini vseh naftovodov in plinovodov na svetu. Velik del omrežja je bil zgrajen z državno pomočjo v tridesetih in štiridesetih letih v okviru javnih del New Deala. V povojnem času so se naftovodi nato gradili predvsem v času visokih cen nafte, ki so povzročile iskanje novih najdišč. Ta cikel se je odigral tudi v zadnjem desetletju, ko so visoke cene zaradi novih tehnik pridobivanja povzročile razmah v ameriški naftni industriji. Ta je bil najsilovitejši v zvezni državi Severna Dakota, kjer leži večino geološke formacije Bakken. Ne gre za homogeno naftno polje, ampak za množico manjših najdišč, raztresenih po območju, velikem kot Španija.

Formacija Bakken je bila odkrita že v petdesetih letih, vendar takratna tehnologija ni dopuščala rentabilnega izkoriščanja takih najdišč. Po letu 2000 pa so nove tehnike vrtanja omogočile pridobivanje tamkajšnje nafte. Lomljenje skrilavcev je ena izmed tehnologij, obstajajo pa tudi druge, kot na primer horizontalno vrtanje. Novi načini so znižali proizvodno ceno nafte v formaciji Bakken na okoli 40 dolarjev na sod, kar trenutno omogoča maržo približno 10 dolarjev za 195-litrski sod. Naftovod bi to vsoto dvignil za kakšnih 20 odstotkov. Trenutno se ocenjuje, da se obrestuje načrpati 7,5 izmed skupno 20-ih sodčkov nafte, ki se nahajajo v formaciji Bakken.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.