BritOFF junijskega upora

Ob 10.05

Na današnji dan leta 1832 se je zgodil tako imenovani junijski upor, ki se mu je v svojih Nesrečnikih poklonil Victor Hugo. Ta je v Tuilerijah ravno pisal neko dramo, ko ga je zmotilo streljanje. Odpravil se je v smeri zvoka, a obtičal sredi ulice, danes imenovane Saint-Sauveur, saj so vse izhode z ulice zapirale barikade. Nato se je okrog njega začelo streljanje. Hugo je, stisnjen med dvema uličnima stebroma, četrt ure čakal, da nehajo leteti krogle. To je bila očitno dovolj burna izkušnja, da je navdihnila roman, po katerem je bil kasneje napisan muzikal in, gorje, posnet film, katerega ostudni kič gotovo še danes dviga kocine.

Sam upor se je sicer pripravljal že nekaj časa. Vse od julijske revolucije dve leti prej je republikance kuhal bes, saj je parlament v uporu odletelega Karla X. Bourbonskega zamenjal z njegovim bratrancem, Ludvikom Filipom Orleanskim. A smo se zato borili? Z novim kraljem so bili nezadovoljni tudi legitimisti, ki so želeli ustoličiti domnevno legitimnejšega kralja iz dinastije Burbonov, a jim zarote niso šle dobro od rok in so se kmalu udali v usodo. Julijska monarhija, ki se je predvsem povezovala z velikimi industrijskimi in finančnimi kapitalisti, se je tako ohranila do leta 1848, ko je republikancem za sicer zelo kratek čas Francijo uspelo rešiti kraljev.

Njihov prvi večji poskus od ustoličitve Ludvika Filipa je bil prav obravnavani junijski upor, ki sta ga še dodatno spodbudila slaba letina in dvig cen hrane. Poleg tega je spomladi 1832 v Parizu in drugod izbruhnila epidemija kolere, ki je pokosila dobrih 18.000 Parižanov in 100.000 ljudi drugod po Franciji. Kolera je v Parizu še posebej prizadela revne četrti, zato so se začele širiti govorice, da je za to kriva vlada, ki namerno zastruplja vodnjake. 1. junija je za kolero umrl med ljudstvom široko priljubljeni republikanec general Jean Lamarque.

Pogrebni sprevod Lamarqua pa je zavil po nenačrtovanih poteh. Za to so poskrbeli republikanci. Ti so bili organizirani v tajna društva, med katerimi je bilo najpomembnejše Društvo za pravice mož, ki se je delilo na manjše celice s po dvajset člani, kolikor je zakon še dovoljeval za velikost združenj. 5. junija so se množično organizirali ob Lamarqovem sprevodu in ga preusmerili na trg pred Bastiljo, kjer se je pred dobrimi štiridesetimi leti začela francoska revolucija. Tam so sledili slovesni govori v podporo republikanizmu, nato pa je nekdo nad mrtvaškim odrom izobesil rdečo zastavo z napisom La liberte ou la mort! oziroma Svoboda ali smrt. Takrat so se začeli nemiri in streljanje med vladnimi silami in uporniki. Okoli 3000 slednjim je tisto noč uspelo v rokah obdržati večino vzhodnih in osrednjih predelov Pariza, a načrt, da bi še isti dan večerjali v Tuilerijski palači, se ni uresničil. Že naslednje jutro so vladne sile obkrožile še zadnje barikade na križišču ulic Saint-Martin in Saint-Merry.

V naslednjih dneh so bile razglašene izredne razmere, v racijah pa je bilo zaseženega veliko orožja. Vlada, ki je na oblast prišla z revolucijo leta 1830, je s stene previdno umaknila sliko Eugena Delacroixa Svoboda vodi ljudstvo, ki je obeleževala takratni dogodek, saj naj bi dajala slab zgled.

Ob 8.05

Predsednik Stranke modernega centra Miro Cerar te funkcije ne bo opravljal več dolgo. Sporočil je namreč, da na strankinem jesenskem kongresu ne namerava kandidirati za predsednika. Temu po vsej verjetnosti botrujejo številne afere v zvezi z njegovo prejšnjo vlado in slabi rezultati SMC na evropskih volitvah. Kljub temu bo še naprej ostal minister za zunanje zadeve.

Združene države Amerike so proti Kubi uvedle nove sankcije zaradi njene pomoči venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru. Sankcije obsegajo prepoved potovanja na Kubo s plovili ali zasebnimi letali. Komercialni leti na Kubo ostajajo dovoljeni, prav tako tudi poslovni, raziskovalni in študijski obiski.

Rezultati evropskih volitev puščajo posledice tudi v Združenem kraljestvu. Poslansko skupino Change UK namreč štiri mesece po njenem nastanku zapušča 6 od 11 parlamentarnih poslancev, vključno z vodjo Heidi Allen in predstavnikom Chuko Umunno. Svoje delo bodo zaenkrat nadaljevali kot neodvisni poslanci. Stranko bo dalje vodila nekdanja torijka in ministrica za gospodarstvo Anna Soubry. Razlog izstopov so porazni rezultati skupine na nedavnih evropskih volitvah. Spomnimo, da so stranko ustanovili laburistični poslanci, ki so zapustili prejšnjo stranko, ker jim ni bila všeč Corbynova usmeritev, pridružili pa so se jim nekateri torijci.

V Pragi se je na ulicah zbralo več kot 100.000 protestnikov in zahtevalo odstop češkega premiera Andreja Babiša. Gre za največji protest v kapitalistični Češki in peti večji protest v zadnjih šestih tednih. Babiša pozivajo k odstopu zaradi afer, ki vse bolj kažejo, da je zlorabljal evropska sredstva. V javnost je namreč pricurljalo preliminarno poročilo revizorja Evropske komisije, v katerem je Babiš obtožen konflikta interesov zaradi njegovih povezav z industrijskim konglomeratom Agrofert, ki je prejel visoke evropske subvencije.