Britoff kitajskega paradoksa

10:05 Surovine

V današnjem surovinskem britoffu se - zopet - posvečamo naftnim trgom. Šanghajska mednarodna energetska borza je, po poročanju agencije Reuters, opustila načrte za vzpostavitev novega referenčnega tipa nafte, s katerim bi se trgovalo na omenjeni kitajski borzi. Ambicije za vzpostavitev referenčnega tipa nafte je Kitajska gojila že približno pet let, začetek trgovanja pa je bil kasneje večkrat prestavljen in je zdaj, kot kaže, do nadaljnjega zamrznjen.

Referenčni tipi nafte, v angleščini poznani kot benchmarks, so ključni del svetovnega naftnega trga. Nafta, s katero se trguje v svetovnem merilu, prihaja iz različnih črpališč, ima različno viskoznost in gostoto ter različne vsebnosti nezaželjenih elementov, posledično pa tudi različno ceno. Cena nafte na svetovnem trgu torej ni le ena. Za lažje določanje cene vseh različnih tipov nafte se uporabljajo referenčni tipi. Ti imajo dokaj točno določene lastnosti in ponavadi prihajajo iz točno določenih naftnih polj. Referenčni tipi so tisti tipi nafte, s katerimi se največ trguje. Referenčni tip mora torej dosegati določeno kritično količino produkcije, imeti mora čim večji bazen kupcev in prodajalcev in čim širši nabor izvedenih finančnih instrumentov, ki se vežejo nanj.

Ker so referenčni tipi najbolj likvidni, se njihova cena predpostavlja za najbližjo tržni. Cena vseh ostalih tipov nafte se določa na podlagi cene referenčnega tipa, ki se ji doda ali odšteje razliko zaradi kvalitete, stroškov transporta ter ponudbe in povpraševanja. Cene referenčnih tipov so torej, sledeč neoklasični teoriji, najbolj popolno določene, medtem ko se cene ostalih tipov lahko bolj razlikujejo od tiste bojda prave, tržne. Trenutno so najvplivnejši trije referenčni tipi. Brent, s katerim se trguje v Londonu in predstavlja nafto iz severnomorskih črpališč, West Texas Intermediate, s katerim se trguje v New Yorku in predstavlja nafto iz črpališč na ameriškem jugu, ter mnogo manj vpliven Dubai Crude, s katerim se trguje v Dubaju in predstavlja nafto iz Dubaja, Abu Dabija in Omana. Kar dve tretjini svetovne nafte se kupuje in prodaja po cenah, ki so vezane na londonski referenčni tip Brent.

Kitajska bi se rada pridružila temu oligopolu referenčnih tipov, prek katerih se določa svetovne cene nafte s svojim referenčnim tipom. S tem bi pridobila predvsem tri prednosti. Prvič, Kitajska večino nafte kupi iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Ta nafta je po svojih lastnostih precej drugačna od prej omenjenega najvplivnejšega svetovnega referenčnega tipa Brent. Vzpostavitev novega referenčnega tipa, ki bi ustrezal tipu nafte, ki ga v večini kupuje Kitajska, bi omogočila bolj popolno določanje cene za te tipe nafte. Drugič, na šanghajski borzi bi se z nafto trgovalo v juanih, kar ustreza kitajskemu dolgoročnemu načrtu za povečanje svetovnega vpliva svoje valute in končanje monopola ameriškega dolarja nad trgovanjem z nafto. In tretjič, z vzpostavitvijo referenčnega trga na svojih tleh bi Kitajska povečala vpliv svojega povpraševanja na določanje svetovne cene nafte.

A vsem tem ambicijam navkljub se je vzpostavitev kitajskega referenčnega tipa očitno izkazala za pretrd oreh. Kot že omenjeno, zahteva uspešna vzpostavitev referenčnega tipa nafte čim večji obseg trgovanja. Pri tem pa se je Kitajski zataknilo, saj udeleženci na mednarodnih finančnih trgih bojda niso pretirano navdušeni nad tako obsežnim trgovanjem na Kitajskem. Razlog za to je predvsem pripravljenost kitajske vlade, da se vmešava v prosti trg. Tako bi tuji igralci, če bi z nafto trgovali v juanih, potrebovali zagotovila, da bodo to valuto lahko prosto pretvarjali v druge valute in da ne bodo deležni omejitve kapitalskih tokov v primeru večjih turbulenc na trgu. Poleg tega bi potrebovali zagotovila, da kitajska vlada v primeru večjih nihanj ne bo posegla v sam naftni trg, kar je na drugih trgih v preteklosti večkrat storila. V primeru borznega zloma izpred leta in pol je na primer kitajska vlada za pol leta prepovedala prodajo delnic vsem, ki so imeli v lasti več kot 5 odstotkov posameznega podjetja, špekulantom je zagrozila s kazenskim pregonom, uvedla pa je tudi obsežne državne investicije v podporo borznemu trgu. Podobne intervencije je lansko leto uvajala tudi ob pregrevanju surovinskih trgov.

Tuji financarji seveda nimajo posebnega interesa, da bi v takšen trg izdatno investirali, zato je šanghajska borza do nadaljnjega ustavila namero po vzpostavitvi novega referenčnega tipa nafte, ki bi ustrezal kitajskemu trgu in s katerim bi se trgovalo na Kitajskem, v kitajski valuti. Tamkajšnja vlada je očitno ocenila, da ima zaenkrat ohranitev nadzora nad gospodarstvom prednost pred povečevanjem kitajskega vpliva na svetovne trge.

8:05

Veliki gospodar Malteškega viteškega reda Matthew Festing je po sestanku s papežem Frančiškom odstopil. To je od njega zahteval papež, saj Festing ni sodeloval s papeževo komisijo, ki je preiskovala okoliščine odstavitve velikega kanclerja Albrechta Freiherr von Boeselagerja. Slednji je bil domnevno odstavljen zaradi podpore zdravstvenemu programu, v okviru katerega so malteški vitezi v imenu preprečevanja širjenja bolezni razdeljevali kondome v Mjanmaru. Veliki kancler se je posledično pritožil papežu, ki v primerih omejevanja širjenja bolezni zagovarja dopustnost uporabe kondomov. Do imenovanja novega velikega gospodarja bo malteške viteze vodil veliki poveljnik.

Državni zbor je potrdil novelo Zakona o državni meji. Ta določa odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena žična ograja ali druge tako imenovane tehnične ovire, ki onemogočajo normalno rabo zemljišča. Prav tako zakon omogoča uporabo sistema za avtomatsko prepoznavo avtomobilskih registrskih tablic na mejnih prehodih.

Italijansko ustavno sodišče je deloma podprlo in deloma razveljavilo volilni zakon, znan kot Italicum, ki je v veljavi od začetka lanskega leta. Ta določa, da se stranki, ki na volitvah v spodnji dom parlamenta dobi več kot 40 odstotkov glasov, avtomatično dodeli dodatne sedeže tako, da dobi večino v parlamentu, poleg tega pa se, v kolikor nobena stranka ne doseže 40 odstotkov glasov, organizira drugi krog volitev med dvema največjima strankama. Ustavno sodišče je pritrdilo pribitku sedežev za stranko, ki dobi več kot 40 odstotkov glasov, razveljavilo pa je določbo o organizaciji drugega kroga, v kolikor nobena stranka ne doseže tega praga.