Britoff Maldivov

Aktualno-politična novica
Našid
7. 4. 2019 - 12.00
 / BritOFF

Na Maldivih je po neuradnih rezultatih na splošnih volitvah zmagala Maldivijska demokratska stranka, ki je v parlamentu dobila dvotretjinsko večino oziroma 60 od 87 sedežev. Eden od njenih poslancev je tudi vodja MDS Mohamed Našid, ki je bil leta 2008 prvi demokratično izvoljeni predsednik v državi. Našid je do nedavnega živel v izgnanstvu zaradi obtožbe o terorizmu, zaradi katere je bil leta 2015 obsojen na trinajst let zapora, a je čez eno leto uspel pobegniti v Združeno kraljestvo. To je bil čas vlade njegovega rivala Abdule Jamina. Slednjega je septembra lani na mestu predsednika nasledil Našidov nekdanji namestnik Ibrahim Mohamed Solih. Višje sodišče je nato obtožbo zoper Našida kmalu zavrnilo kot neosnovano, nekdanji predsednik pa se je lahko vrnil domov. Proti Jaminu sedaj potekajo preiskave zaradi suma korupcije. Jaminova Progresivna stranka Maldivov je na volitvah prejela le štiri sedeže.

V Sudanu so protesti proti predsedniku Omarji al-Baširju dosegli nov zagon, ko so se protestniki odpravili pred vojaški štab v prestolnici Kartum, vzklikajoč slogan "ena vojska, en narod." Protesti so se tokrat odvili na 34. obletnico vojaškega upora, ki je z oblasti odnesel predsednika Džafarja al-Nimeirija, vojska pa je oblast nato predala demokratično izvoljeni vladi. Vendar pa je v državnem udaru nato oblast kmalu prevzel Bašir, ki državo sedaj vodi že 30 let. Protestni val z zahtevami po odstopu Baširja se je začel decembra lani, spodbudili pa sta ga rast cen in slabo gospodarsko stanje.

V devetnajstih nemških mestih, med drugim v Berlinu, Kölnu, Frankfurtu in Münchnu, so se zaradi stanovanjske problematike in vse višjih najemnin zbrali protestniki. Zahtevajo, da vlada razlasti okoli 250.000 stanovanj v lasti velikih stanovanjskih podjetij. Berlinska vlada sicer ocenjuje, da bi jo odškodnine za ekspropriacijo berlinskih stanovanj stale okoli 37 milijard evrov, protestniki pa menijo, da bi bili stroški bistveno nižji. Dalje protestniki zahtevajo regulacijo cen najemnin in trdijo, da le-te ne smejo biti popolnoma prepuščene prostemu trgu.

Protesti v Berlinu

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness