Britoff načrtovane zastarelosti

Ob 10:05

Pravica do popravila v ZDA se premika naprej skozi zakonodajne mline. V zvezni državi Massachusetts je potekala javna obravnava Zakona o digitalni pravici do popravila. Če bo zakon sprejet, bodo proizvajalci elektronskih pripomočkov prisiljeni prodajati tudi rezervne dele in orodja za njihovo popravilo. Zakon tudi prepoveduje uporabo licenčne programske opreme za umetno onemogočanje popravila elektronskih naprav. Tega se denimo poslužuje ameriški proizvajalec kmetijske mehanizacije John Deere, ki na svojih traktorjih programsko onemogoči delovanje delov, ki niso bili zamenjani na uradnem pooblaščenem servisu.

John Deere pa v svojem onemogočanju popravil še zdaleč ni osamljen. Podobnih praks se poslužuje veliko večjih proizvajalcev elektronskih naprav. Tako se je v zadnjem času vzpostavila praksa, da se pametne telefone sestavlja z lepilom, ki močno oteži razstavljanje telefonov na sestavne dele in njihovo posledično zamenjavo. S tem proizvajalci elektronskih naprav zagotovijo stalno potrošnjo, po drugi strani pa povzročijo veliko količino potencialno strupenih odpadkov.

Podobna zakonodaja v ZDA do sedaj še ni uspela prestati glasovanja o sprejetju, kljub temu da se aktivisti trudijo na vseh frontah. Zakone o pravici do popravila je obravnavalo že 19 zveznih držav, a so prizadevanja lobistov politike prepričala, da so zakonodajne predloge opustili. Massachusetts pa na tem področju izstopa. Od leta 2012 tam velja zakon o pravici do popravila osebnih avtomobilov, ki je imel zelo pozitivne učinke za potrošnike.

Digitalno pravico do popravila sta v svoji predvolilni kampanji podprla tudi demokratska predsedniška kandidata Bernie Sanders in Elizabeth Warren, v Massachusettsu pa naj bi zakon podpirali politiki obeh političnih opcij. Ali bo volje za sprejetje zakona več kot omahovanja, ki ga lahko kupijo lobisti, bo znano kmalu, bilo pa je je očitno dovolj v Evropski uniji. V začetku oktobra je Evropska unija sprejela podobno regulacijo za električne gospodinjske aparate.

Nova regulacija, ki bo v EU stopila v veljavo leta 2021, bo od podjetij zahtevala, da je življenjska doba elektronskih naprav daljša. Poleg tega bodo morali proizvajalci po prodaji aparata še deset let prodajati tudi rezervne dele zanj. Popravila bodo morali omogočiti tudi neodvisnim strokovnjakom.

Kritiki pa opozarjajo, da nad zakonodajo Evropske unije ne smemo biti preveč navdušeni. Očitajo ji to, da ni dovolj splošna, saj velja samo za svetila, pomivalne in pralne stroje ter hladilnike. Nova regulacija vsebuje tudi določila, da lahko proizvajalci zagotovijo sredstva za popravila zgolj kompetentnim strokovnjakom, poleg tega pa ni jasno, kdo o kompetentnosti odloča.

 

ob 8:05

V Čilu so protestniki kljub reformam predsednika Sebastiána Piñera začeli z dvodnevno splošno stavko. Prav tako se nadaljujejo večdesettisočglavi protesti. Ti so se začeli pred slabim tednom, sprožila pa jih je namera vlade, da zviša cene vozovnic javnega prevoza. A v tem času so zahteve protestnikov presegle začetni povod, zato tudi sveženj socialnih ukrepov, ki ga je včeraj sprejel Piñera, da bi jih pomiril, ni zadoščal. Pomiril pa je sindikat delavcev v rudarskem podjetju Codelco, ki izkoplje največ bakra na svetu. Sindikat je z vlado sklenil dogovor in prenehal stavkati.

Izraelski predsednik Reuven Rivlin je mandat za sestavo vlade podelil Bennyju Gancu, kandidatu, čigar stranka Modra in bela je na volitvah prejela 33 sedežev od 120. Predsednik je najprej mandat podelil dosedanjemu premieru Benjaminu Netanjahuju, čigar stranka je v knesetu dosegla 32 sedežev, a je bil ta pri koalicijskih pogajanjih neuspešen.

Kostariška finančna ministrica Rocio Aguilar je odstopila, potem ko je finančni nadzorni urad vlado pozval k njenemu suspenzu. Razlog za ta ukrep je bila njena samovolja pri avtorizaciji odplačil javnega dolga. Njen odstop so že pozdravili nasprotniki varčevalnih ukrepov, a kot je povedala sama, je odstopila zato, da bi se izognili problemom pri nadaljnjih odplačilih javnega dolga. Fiskalna reforma, ki jo je kot ministrica uvajala, je do nadaljnjega zamrznjena. Njena reforma je predvidevala zvišanje davkov in omejitev plač zaposlenih v javnem sektorju.

Danes bodo na zahtevo španskih oblasti izkopali posmrtne ostanke diktatorja Francisca Franca, ki jih trenutno hrani mavzolej v tako imenovani Dolini padlih. Ostanki bodo nato premeščeni na navadno pokopališče, saj vlada meni, da jih njihova trenutna lega preveč glorificira. Naj mu bo zemlja težka.