BritOFF na britofu

Aktualno-politična novica
2. 11. 2022 - 10.00
 / BritOFF

Poslušalke in poslušalci, dobro jutro, poslušate gostilniški BritOFF. Pretekli vikend se je zvrstilo nepregledno število halloween partijev, od katerih nismo poročevalci s terena obiskali niti ene. Smo pa zato pri domačih na Štajerskem slišali zgodbo, ki se začne z obiskom grobov na dan spomina na mrtve in konča z obiskom gostilne. Ker je zgodba o za nas dokaj nenavadni navadi in druženju, ji bomo namenili današnji BritOFF. 

Na dan spomina na mrtve, ki se je po Sloveniji praznoval včeraj, se množično obiskuje pokopališča. Ta navada se je v slovenskih deželah razvila v 70. letih 19. stoletja, najprej med prebivalstvom mest. Običaj je izraz katoliške tradicije; sprva se je Cerkev z javnim čaščenjem spominjala samo mučenikov, pozneje pa so se jim pridružili še drugi svetniki. Od tukaj tudi izhaja ime praznika vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja na druge svetnike, ki kot taki niso bili javno razglašeni. Še danes pravijo, da 1. novembra na grobovih sedijo duše pokojnikov in gledajo, kdo jih obišče. Smrt v krščanski tradiciji postane povezovalni faktor, katoliški časopis Družina je leta 1980 pisal: »Ob grobovih se znajdejo svojci rajnega, sežejo si v roke, kaj pokramljajo, morda že dolgo niso. To je dan velikega srečanja!«. 

Po drugi svetovni vojni se je dan mrtvih, kot se je v Jugoslaviji imenoval dan spomina na mrtve, praznoval predvsem v duhu spominjanja žrtev nacizma in fašizma. Kljub temu je navada množičnega obiskovanja grobov ostala. Ne le da je obstala, pri nekaterih družinah je dobila nove razsežnosti.

Bili smo poučeni o navadi družine, ki je 1. november pod Pohorjem praznovala skoraj kot božič. Družina ni bila verna, cerkve niso obiskovali, ne glede na to pa so dan mrtvih izkoristili kot dan za druženje. Zgodaj zjutraj se je razširjena družina, tri generacije, kar vključuje otroke, odpravila na družinski grob. Stali so ob grobu do kosila, na naše veliko začudenje brez jedače in pijače. Stali so, molili niso, so se pa ob priložnosti pomenkovali z obiskovalci sosednjih grobov. Tudi drugi obiskovalci so se ob družinskih grobovih zadrževali dlje časa, vendar ne tako dolgo kot družina, o kateri pripovedujemo. 

Ko je bil čas kosila, so odšli domov. Kosilo je bilo vnaprej pripravljeno, navada je bila, da so jedli francosko solato in rebrce s kruhom. Glava družine, omica, praviloma nikoli ni kuhala za vso družino, za 1. november pa je – ta dan je bil tako pomemben. Po kosilu so odšli nazaj na pokopališče. Med stanjem ob družinskem grobu se niso pogovarjali o pokojnih, časa niso namenjali obujanju spominov, pomenkovali so se o vsakodnevnih rečeh, kot je na primer to, katera je kupila nov plašč. Ker je bilo to še preden so zime postale kot jeseni, poletja pa kakor turške savne, je bilo, jasno, 1. novembra že kar hladno. Zato je obiskovalce vedno zeblo, vendar so se s pokopališča vrnili šele takrat, ko se je stemnilo in je mraz postal neznosen. 

Na poti domov so se ustavili v gostilni, kjer ob tej priložnosti, kakor trdijo, niso nikoli pretirano popivali, ali pa so odšli domov na potico in čaj – z rumom. Imeli so svoj obred, ki ga je vsak družinski član sprejel, nekateri sicer z nekaj protesta, vendar so ga vsi v omiljeni obliki nadaljevali.

Ob 8.00

Jair Bolsonaro poražen na brazilskih predsedniških volitvah
 / 31. 10. 2022
Potem ko so podporniki Jaira Bolsonara, poraženca na nedeljskih predsedniških volitvah v Braziliji, zaradi nezadovoljstva s tovornjaki blokirali ceste po vsej državi, je Bolsonaro po dveh dneh tišine le javno spregovoril. V kratkem javnem nagovoru je sporočil, da namerava spoštovati brazilsko ustavo, vendar ni omenil niti svojega poraza v drugem krogu volitev proti Luli da Silvi niti tega, ali bo brez zapletov pripravljen predati predsedniško mesto. Zahvalil se je svojim podpornikom na blokiranih brazilskih cestah, za katere je brazilsko vrhovno sodišče policiji naročilo, naj jih odstrani z vozišč. Potem ko je Bolsonaro zapustil govorniški oder, je šef njegovega kabineta sporočil, da nekdanji predsednik daje pooblastila za začetek tranzicije oblasti.

Kako je postalo antisemitistično prevpraševanje obstoja tako imenovanega Izraela?
 / 18. 5. 2021
Po vzporednih volitvah bo v Izraelu na petih parlamentarnih volitvah v štirih letih zmagal dolgoletni premier Benjamin Netanjahu. Glede na trenutno poročanje je Netanjahujeva desničarska koalicija dobila 61 do 62 sedežev v izraelskem knesetu. Vseh sedežev je 120. Na drugo mesto se je uvrstila stranka Ješ Atid aktualnega premiera Jaira Lapida, ki je junija letos po razpustu kneseta prevzel premiersko mesto za čas do novih volitev. Tretja največja stranka s 15 sedeži bo, kot kaže, skrajno nacionalistično zavezništvo, imenovano Religiozni sionizem, ki ga vodi Itamar Ben-Gvir. Uradni rezultati volitev bodo znani kasneje v tednu, vendar rezultati zaenkrat za desni blok, katerega del je Netanjahu, kažejo boljši izkupiček, kot je bilo pričakovano. Sam Netanjahu je glavni razlog vseh kupčkanj in predčasnih volitev, saj na vsak način želi premiersko funkcijo nazaj. Ta bi mu zagotavljala imuniteto pred pregonom. Trenutno mu v vsaj treh ločenih primerih sodijo za korupcijo in zlorabo zaupanja.

Ob 9.00

Neuradni rezultati parlamentarnih volitev na Danskem kažejo na zmago aktualne premierke Mette Frederiksen in njene socialdemokratske stranke. Po vzporednih volitvah bodo Socialni demokrati dobili okoli 23 odstotkov, skoraj dvakrat več kot drugouvrščena stranka liberalcev. Vendar si, kot kaže, koalicija levosredinskih strank ne bo uspela zagotoviti večine v parlamentu, isto težavo ima zavezništvo desnih strank. Odločilen glas pri oblikovanju nove vlade bo tako najverjetneje imel Lars Løkke Rasmussen, nekdanji premier, ki ga je Frederiksen premagala na volitvah leta 2019. Njegova nova centristična stranka, ki se ji obeta 17 poslanskih mest, se mora odločiti, s kom se bo povezala. Premierka Frederiksen je parlamentarne volitve razpisala po tem, ko so ji zavezniške stranke zaradi neprimernega soočenja z epidemijo novega koronavirusa, ko je dala iztrebiti populacijo minkov, in rastočimi cenami odvzele podporo. 

Država bo danes začela z izplačevanjem energetskega dodatka, dobili ga bodo prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter nekatera gospodinjstva, ki se preživljajo z nizkimi dohodki. Prejemnikom socialne pomoči pripada energetski dodatek v različnih višinah. Pri pomoči gospodinjstvom z nizkimi prihodki naj bi pomoč dobilo okoli 60 tisoč ljudi. Pretekli mesec je vlada na svoji spletni strani predstavila spletni kalkulator za izračun draginjskega dodatka, s pomočjo katerega si lahko družine izračunajo, kolikšen bo draginjski dodatek za otroke – namenjen je torej tistim, ki prejemajo socialno pomoč.

Vir fotografije: Wikimedia Commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness