Britoff nemške obveščevalne

deveta

Turški premier Racep Tajip Erdogan izobraževalnim ustanovam svetuje, naj bolj poudarijo doprinos islama k svetovni znanosti in umetnosti, med drugim tudi odkritje Amerik s strani muslimanskih mornarjev kakih tristo let pred Kolumbom. To naj bi dokazovala tudi mošeja na nekem hribu na Kubi. Erdogan želi s tem dvigniti samozavest turške mladine, a njegove izjave lahko dosežejo nezaželen učinek.

Selimo se na Indonezijo, kjer Human Rights Watch opozarja na grobe posege v zasebnost in telesa kandidatk za policistke. Nove rekrutke morajo opraviti test deviškosti oziroma tako imenovani test dveh prstov. Neomadeževanost naj sicer ne bi bila formalni pogoj za vstop med uniformirane branilce ustavnega reda, a uradna spletna stran indonezijske policije opozarja, da je za bodoče policistke nujno, da ostanejo device vsaj prvih nekaj let opravljanja poklica. Ženski represivni organi so v Indoneziji torej čisti.

Islamsko obarvani Britoff končajmo z novico iz države, ki je bila muslimanska prav do leta odkritja Amerike. Španija bo poleg Irske in Združenega kraljestva postala tretja članica Evropske unije, ki bo priznala Palestino kot suvereno državo. To je včeraj izglasoval spodnji dom njihovega parlamenta. Odločitev, ki so jo predlagali socialisti, so v parlamentu malce omilili, a vseeno pohiteli z njenim sprejetjem. Razlog za pospešitev postopka je pospešena gradnja judovskih naselbin na zahodnem bregu. Španci bodo za priznanje Palestine lobirali še pri vzhodnih sosedih, ki se utegnejo o svojem priznanju palestinske suverenosti odločati kmalu.

deseta

Po nedavno razkritih finančnih načrtih nemške Bundesnachtrichtendienst oziroma Zvezne obveščevalne agencije želi ta porabiti 28 milijonov evrov svojega polmiljardnega proračuna za program, imenovan strateška tehnična iniciativa. Medtem so nemško vlado že zaprosili za dodatnih tristo milijonov. Cilj programa naj bi bila penetracija tujih družbenih omrežij in vzpostavitev sistemov za zgodnje opozarjanje na spletne napade.

BND bi rada kupovala ‘zero-day exploite’, torej luknje v programih in protokolih, ki jih razvijalci še niso odkrili in jih niso imeli možnosti popraviti. Na udaru je predvsem protokol SSL - secure socket layer, ki skrbi za varen prenos podatkov na spletu. Posledično pade tudi protokol https, ki ga za zasebno povezovanje z uporabniki uporablja marsikatera spletna storitev: številne banke, družbena omrežja, spletne trgovine, spletna pošta … Spletna stran pričujočega radia pa zaenkrat še ne :)

Posebej zastrašujoča je poteza BND zaradi možnih posledic. Njihovo početje lahko k nakupu spodbudi še druge tajne službe, ob velikem povpraševanju pa naraste tudi motivacija za prodajanje lukenj v komunikacijskih sistemih. Namesto da bi se luknje krpalo, se jih bo prodajalo, kar bo imelo slabe učinke za internete.