BritOFF neodstopljenih županov

Ob 10. uri

V drugem torkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim tematikam. Kot take imajo, sploh ko govorimo o politiki - in kdaj, ko obravnavamo lokalne tematike, ne govorimo o politiki? - določene čez- ali nad-lokalne poteze, čeprav so te še vedno močno vpete v samo lokalno okolje, iz katerega izhajajo. 

V zadnjem obdobju se je kot kombinacija lokalnega in državnega pojavila kultura - ali če želite nekultura - javnega obelodanjanja odstopov, do katerih nato ne pride. Zavrtimo čas nazaj na 30. junij 2020, ko je še danes notranji minister Aleš Hojs podal naslednjo izjavo:

Izjava

Nadaljevanja zgodbe ne bomo obnavljali, si bomo pa pomagali z njenim naukom. Namreč: pomislimo s kančkom zdrave kmečke pameti - če si lahko premisli minister, zakaj si ne bi smel, denimo, župan?

In res, v letošnjem letu smo bili priča dvem tovrstnim fenomenom, o katerih smo želeli izvedeti več. O napovedanih odstopih z županskih funkcij, ki se nato niso zgodili, smo se zato pogovarjali s Stanislavom Poglajnom, županom občine Komenda, in Andrejem Martinom Kostelcem, županom občine Šentrupert.

Stanislav Poglajen je svoj odstop napovedal na 15. redni seji občinskega sveta 18. februarja. K temu so ga soglasno pozvali občinski svetniki, ko je postalo jasno, da mora občina Komenda zaradi izgubljene odškodninske tožbe podjetju Palmarium plačati skoraj 1,2 milijona evrov zaradi razlastitve zemljišč v njegovi lasti, o čemer smo v lokalnem BritOFFu v tej sezoni na Radiu Študent že poročali. Dodajmo, da se je občina kasneje s podjetjem uspela dogovoriti za plačilo slabih 733 tisoč evrov odškodnine. 

24. februarja je župan javnost obvestil, da bo ponovno premislil o odstopu, 4. marca pa si je dokončno - premislil. In kaj je takrat botrovalo tej odločitvi?

Izjava

Da je bilo reševanje odstopne situacije v Komendi še nekoliko bolj zapleteno, je poskrbel podžupan Igor Štebe z liste Trn, ki je s te funkcije najprej protestno odstopil, nato pa ga je ob privolitvi nanjo ponovno imenoval Poglajen, ki sicer ni član nobene stranke. Drugo podžupansko mesto je pripadlo Alešu Marinku iz SDS. Odstopil ni torej nihče, je pa Poglajen delo namesto kot poklicni začel opravljati kot nepoklicni župan.

Izjava 

Andrej Martin Kostelec je svoj odstop napovedal ob koncu 17. redne seje občinskega sveta 31. marca. Če bi to storil dan kasneje, bi lahko odstop kasneje upravičeval s prvoaprilsko šalo, a kot se je takrat zdelo, je Kostelec mislil resno. Slovenska tiskovna agencija, krajše STA, je 6. aprila tako poročala, da je Kostelec odstopno izjavo, naslovljeno na občinski svet, nadzorni odbor in občinsko upravo, oddal v občinski arhiv. Novico so takrat naslovili z V občini Šentrupert se po odstopu župana obetajo nadomestne volitve. A glej ga zlomka, novinarski kolegi pri STA so se še kako ušteli! No, ne po svoji krivdi, saj so to, da se pripravljajo na nadomestne županske volitve, sporočili kar iz šentrupertske občine.

Kakorkoli, bolj kot sam odstop je takrat begala Kostelčeva obrazložitev le-tega, in sicer jo je STA povzela sledeče, citiramo: “Kostelec je odločitev za odstop pojasnil z besedami, da se bo dolenjska občina zaradi ugodnejše finančne situacije kot ob začetku njegovega mandata lahko razvijala hitreje in bolje ter v korist večine občanov.” Konec citata.

Poslušalka oziroma poslušalec morda zazna, da pravkar slišani dikciji umanjka navedba konkretnega razloga, ki je Kostelca privedel do odstopa. Ali je ta obstajal ali ne, v retrospektivi niti ni tako pomembno, saj je Kostelec 23. aprila odstopno izjavo preklical. Za to potezo se je odločil, potem ko se je pogovoril s sodelavci in občinskimi svetniki, ter po premisleku ocenil, da je za občino bolje, da njeni organi v trenutni sestavi nadaljujejo delo do konca mandata. Kostelca smo vprašali, zakaj teh pogovorov ni opravil prej, še preden je podal odstopno izjavo.

Izjava

Po neuradnih informacijah STA je Kostelec odstop napovedal v razpravi ob nestrinjanju z nekaterimi občinskimi svetniki. Kljub temu naj ne bi šlo za merjenje moči na relaciji župan - občinski svet.

Izjava

Kostelec je bil za svoj prvi mandat leta 2018 izvoljen na listi SDS. Kot nam je zagotovil, podana in nato preklicana odstopna izjava vseeno nimata nič skupnega s primeroma ponesrečenih odstopov Poglajna ali strankarskega kolega Hojsa.

Izjava

Odstop, ki to ni ali pa se ne zgodi, lahko zamaje vero v sodelovanje z županom, tako pri občinskih svetnikih kot tudi pri občanih. V Šentrupertu, občini, ki je zaradi zgrešenega vodenja  v preteklosti zadolžena za približno tri milijone evrov, kolikor znaša njen letni proračun, in potrebuje predvsem finančno in razvojno stabilnost, do skrhanega zaupanja po Kostelčevem mnenju ni prišlo.

Izjava

Pozitivne učinke napovedi odstopne izjave opaža tudi Poglajen, ki ponovno sodeluje z občinskimi svetniki - s tisto večino, ki je z njim strnila vrste.

Izjava

V skladu z 37.a členom Zakona o lokalni samoupravi županu preneha mandat z dnem, ko je o svojem odstopu pisno obvestil občinski svet in občinsko volilno komisijo. Če se je ministrov odstop, ki v svoji končni posledici to ni bil, opravičevalo s prikrojenim črkobralstvom in manevrom z neodprtjem kuverte z odstopno izjavo, ki jo je minister poslal premierju, se zdi, da je na lokalni ravni dovolj že, da si funkcionar o svojem odstopu premisli. Vseeno bi bilo pretirano špekulirati, ali smo priča prevrednotenju dogodka, kot je naznanilo o podani odstopni izjavi, je pa kot na dlani, da le-ta postaja eno izmed sredstev političnega boja za oblast.

Ob 8. uri

Sirsko ustavno sodišče je odobrilo tri od enainpetdesetih prispelih kandidatur za predsedniške volitve, ki bodo potekale čez natanko tri tedne in en dan, 26. maja. Ob predsedniku Bašarju al Asadu, ki si prizadeva za četrti zaporedni sedemletni mandat, se bosta za položaj potegovala še Abdula Salum Abdula, med letoma 2016 in 2020 minister v vladi Imada Kamisa, in Mahmud Mari, predstavnik v državi dovoljene opozicije. Preostalih 48 kandidatur po besedah predsednika sodišča Mohameda Džihada al Lahama ni izpolnjevalo vseh zahtev, med katerimi sta denimo dokazilo, da je tisti, ki želi kandidirati, v Siriji neprekinjeno živel najmanj zadnjih deset let, in seznam podpisov podpore najmanj 35 poslancev 250-članskega parlamenta, pri čemer lahko poslanec svojo podporo izrazi le enemu izmed kandidatov. Čeprav se rok za morebitne pritožbe na odločitev sodišča izteče 7. maja, je ob delegiranih protikandidatih bolj ali manj jasno, da bo Sirijo še naprej vodila družina al Asad; preden je predsedniški položaj na začetku tisočletja prevzel Bašar, je državi vse od leta 1971 načeloval njegov oče Hafez.

Zunanja ministrica libijske tranzicijske vlade Najla al Manguš je turškega kolega Mevlüta Çavuşoğluka, ki se je z obrambnim ministrom Hulusijem Akarjem in drugimi visokimi predstavniki turške vojske mudil v libijski prestolnici Tripoli, pozvala, da naj Turčija v skladu z resolucijami Organizacije združenih narodov iz države izžene oziroma repatriira več kot dvajset tisoč tujih borcev in plačancev. Tako bi spoštovali libijsko suverenost in utrdili sedemmesečno premirje, ki je vsaj za zdaj končalo drugo libijsko državljansko vojno, katere začetek sega v leto 2014. Turčija se je vanjo kot eden izmed mednarodnih deležnikov obsežneje vpletla ob ofenzivah milic, združenih pod vodstvom uporniškega generala Khalife Haftarja aprila 2019, ko je v Libijo napotila pripadnike svoje vojske in sirske plačance. Čavušoglu je v odzivu dejal, da se je Turčija takrat odzvala pozivu prejšnje, mednarodno priznane libijske vlade, njene čete pa so bile v Libiji v skladu z dogovorom o vojaškem urjenju. Obenem je okrcal kritike, ki turško prisotnost v državi enačijo s tujimi plačanci, ki jih žene sla po dobičku. Začasna vlada Abdula Hamida Dbeibeha, katere del je Najla al-Manguš, je zaprisegla marca. Njen osrednji cilj je Libijo mirno popeljati na parlamentarne volitve, ki bodo potekale 24. decembra.

Ob včerajšnjem dnevu svobode medijev je Vera Jourova, podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za vrednote in preglednost, napovedala obisk Slovenije. Izrazila je pričakovanje, da se bo sestala tudi s premierjem Janezom Janšo, s katerim se želi pogovoriti o pobudi za povečanje varnosti novinarjev v Evropski uniji, ki bo objavljena septembra. Kot je dejala Jourova, bo zaščita novinarjev med njenimi ključnimi temami v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.