BritOFF odpadkov

V zadnjih dveh dneh v slovenski javnosti odmeva POP TV-jeva objava zvočnega posnetka iz leta 2007, ko je takratni gospodarski minister Andrej Vizjak v pogovoru s poslovnežem stranke LDS, Bojanom Petanom, namignil, da slednjemu ni bilo treba plačati davka državi. To se je dogajalo v obdobju državnega prevzema Term Čatež, ko naj bi Vizjak, zdajšnji minister za okolje in prostor, Petanu v zameno za poslušnost zagotovil sodelovanje države v nadzornem svetu term. Na Komisiji za preprečevanje korupcije so vodilni mnenja, da mora biti v primeru pristnosti posnetka izvedena preiskava kršitve Etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije.

Minister Vizjak je takoj po objavi posnetka nastopil v RTV-jevi oddaji Odmevi, kjer je ostro zanikal pristnost posnetka in kakršen koli dogovor z Bojanom Petanom. Dejal je, da ga k odstopu želijo prisiliti smetarski lobiji, in to prav v času, ko je vlada predlagala nov zakon o odpadkih, katerega spremembe ne bodo v interesu številnih gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. Minister Vizjak je v svoji izjavi namigoval na predlog novega zakona o varstvu okolja, o katerem v luči aktualnih dogodkov tudi v današnjem Neuradnem listu.

Zakon o varstvu okolja je bil v Sloveniji prvič uveljavljen leta 1993, leta 2004 pa prvič prenovljen. Trenutni vladni predlog najkoreniteje spreminja ravnanje z odpadki in je predlog podaljšal za več kot sto strani, kar predstavlja približno polovico novega dokumenta. Ena najdlje pričakovanih novosti, ki je bila že v prvem predlogu novega zakona pred letom dni, je tako imenovana razširjena odgovornost proizvajalca. To pomeni, da bodo proizvajalci izdelkov del odgovornosti za ravnanje z odpadki, ki jih proizvedejo njihovi izdelki, prenesli na organizacijo, odgovorno za zbiranje in obdelavo teh odpadkov. Prav tako bodo morale organizacije ob obdelavi podatkov narediti natančno evidenco o zbranem in obdelanem. Teh trenutno v Sloveniji še ni.

Zakon bo v primeru sprejetja določil tudi predpis, da bo za obdelavo ene vrste odpadkov zadolženo izključno eno podjetje, ki ne bo smelo biti lastniško vezano na proizvajalca izdelkov in posledičnih odpadkov. S tem želi vlada povečati pritisk na proizvajalce glede uporabe kakovostnejših in bolj reciklabilnih materialov. V Sloveniji trenutno za obdelavo plastičnih odpadkov namreč skrbi šest različnih podjetij, kar onemogoča skoncentrirano okoljsko agendo komunalnega sektorja napram proizvajalcem nereciklabilnih izdelkov.

Okoljevarstveno javnost je najbolj razburila druga novost, ki jo namerava vpeljati novi zakon. Gre namreč za omejitev vključevanja javnosti v postopke pridobivanja okoljevarstvenih soglasij. Ta predvideva prepoved možnosti pritožbe v večini postopkov, zagotovljena bo le možnost direktnega upravnega spora ob nestrinjanju s končno sodbo v postopku. Pravne in fizične osebe ter nevladne organizacije s stalnim naslovom v občini, kjer bo predviden poseg v okolje, več ne bodo imele položaja stranskih udeležencev. To v praksi pomeni otežen dostop do dokumentacije o posegih in lahko vodi v izključevanje kritičnega dela javnosti.