BritOFF odpustkov

BritOFF odpustkov

Aktualno-politična novica
13. 1. 2015 - 10.00
 / BritOFF

9.05

Hrvaško ustavno sodišče je razveljavilo obsodbo vojnega zločinca Branimirja Glavaša, ki je glede na dogovor med Bosno in Hercegovino in Hrvaško v mostarskem zaporu odslužil tri petine osemletne zaporne kazni za zločine proti srbskim civilistom v Osijeku med letoma 1991 in 1992. Ustavno sodišče je presodilo, da je vrhovno sodišče za obsodbo uporabilo napačne zakonske konvencije, sodišču pa še nalaga preučitev potencialnih kršitev človekovih pravic in svoboščin Glavašu.

Od izpuščenih zločincev do političnih oporečnikov. Na Kubi so, na podlagi dogovora o otoplitvi odnosov med Združenimi državami Amerike in otoško državo, izpustili 53 političnih zapornikov, med njimi naj bi bili tudi tajni agenti. Predsednik Barack Obama je spisek izpuščenih v pregled predal Kongresu, uvid v spisek pa si želi tudi del kubanske diaspore, nejeveren, da gre za izpust pravih oseb. Kdo je zares na tem spisku, se sprašujejo. Izpolnjena obljuba Havane pa trasira pot nadaljnjim dogovorom med državama. 21-tega in 22-tega januarja bo tako Havano ponovno obiskala ameriška delegacija.

Ustavno sodišče Malte je po pričkanjih med okoljevarstvenimi in lovskimi organizacijami le ugodilo zahtevi prvih in dovolilo izvedbo referenduma na temo spomladanskega lova na ptice selivke. Malto vsako pomlad izrabijo jate ptic selivk za počitek ob povratku v Evropo, za puške, ki z neba sklatijo do 15 tisoč ptic, pa poprime marsikateri lovec in turist na Malti. Javnost je na strani okoljevarstvenikov, lovci pa se zagovarjajo, češ, da več gorja kot metke na Malti, čaka ptice v Evropi zaradi pretirane rabe pesticidov in herbicidov.

 

10.05

Nizke cene surovin ta čas močno vplivajo na gospodarstva - padec rublja, deflacijo evra, za medicinsko osebje sporna surovina surovi sladkor pa prav tako ostaja na rekordno nizkih vrednostih, potem ko ga je svet že peto leto zapored pridelal več, kot ga konzumiramo.   

Letošnja sezona bo navrgla slabih 500 tisoč ton presežkov, ki bodo svetovne rezerve sladkorja oplemenitili na 21 milijonov ton. Kitajska je že sporočila partnerjem, da bo letošnji uvoz znižala in raje na domačem trgu sproščala lastne rezerve, kar bo še dodatno vplivalo na propad industrije po svetu. Panoga se v največji proizvajalki sladkorja Braziliji na račun presežkov in posledično nizkih cen že krči, v lanskem letu naj bi se zmanjšala za 6 odstotkov, ne glede na letošnjo sezono pa strokovnjaki na račun rezerv predvidevajo podobno krčenje v prihodnosti. Nizke cene burijo duhove tudi drugod po svetu. V Indiji so pridelovalci sladkornega trsa protestirali pred vladnimi poslopji, prejšnji teden zažgali avtomobil uradnika, ki se z njimi ni želel sestati, v Združenih državah Amerike pa lobisti skupaj s politiki iščejo luknje v prostotrgovinskem sporazumu NAFTA, da bi zmanjšali dotok sladkorja iz Mehike, ki niža cene domače proizvodnje.

Tako indijski kot ameriški potrošniki pa se ob tem ukvarjajo predvsem z naravo surovine na tržnih policah. V Indiji je po ugotovitvah inšpekcijskih služb navkljub presežkom in nizkim cenam surovine prisotna mini-skulna plastika pri več ponudnikih sladkorja, v čezlužju pa si prizadevajo za tako imenovani organski sladkor. Vsaj vegani.

Odkar so vegani izvedeli, da se v proizvodnji sladkorja uporabljajo zoglenele živalske kosti, se trudijo ozavestiti potrošnike o naravi procesiranja sladkorja, ki ga pridobivamo iz sladkornega trsa, ne pa tistega iz sladkorne repe.

V Evropski uniji, po nekaj-letnem premoru pa tudi v Sloveniji, sladkor pridobivamo predvsem iz sladkorne repe. Za prečiščevanje in beljenje le-te se ne uporabljajo živalski viri, zato ostaja, vsaj v procesnem smislu, nesporna. To pa ne velja za sladkorni trs, sicer najpogostejši vir za pridobivanje sladkorja v Združenih državah Amerike. Na kostno oglje se bolje kot na sorodne filtre vežejo številna barvila in druge nepotrebne primesi sladkorja. Oblasti sicer zatrjujejo, da se v industriji uporabljajo le kosti živali, ki so umrle naravne smrti, a nasprotniki opozarjajo, da ne obstajajo nadzorne službe, ki bi ugotavljale nespornost vira kosti. Te se za uporabo v sladkorni industriji sprva posušijo na soncu - najbolj uporabne so zaradi gostote kravje medenice - nato pa do 12 ur kurijo v pečicah na temperaturi, višji od 700 stopinj. Delovanje filtrov je sicer dolgo - med 5 in 10 let, s ponovnim segrevanjem pa se jim lahko podaljša delovanje za nekaj let.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.