Britoff ognja in povračila

0700

Vlada Ruske federacije je v spodnji dom Dume vložila predlog zakona, ki govori o prepovedi gojenja genetsko spremenjenih organizmov na tleh federacije. Zakon bo prav tako omogočil državi, da omenjeni uvoz prepove, če raziskave pokažejo negativen vpliv GSO organizmov na ljudi. Obenem bo zaostril denarne kazni za neupoštevanje novih pravil.

V včerajšnih večernih urah je na spletu zaokrožil najnovejši SNUFF* posnetek ISISa, ki prikazuje zažig ujetega jordanskega pilota. Oblasti v Ammanu so na novico reagirale s pohitritvijo usmrtitve zajetega pripadnika in pripadnice Al-Kaide.

*SNUFF videii - snuff, v angleščini uporabljen termin za ugasnitev sveče (snuff the candle out), se od 80. let naprej uporablja za posnetke, ki naj bi kazali umore/usmrtitve.

Milica v Luhansku iz vzhoda Ukrajine naj bi izvedla svoj prvi zračni napad. Letalo Suhoi25, katerega so poškodovali in zajeli na svojem teritoriju lansko leto, naj bi bilo sedaj ponovno v uporabi. Prvi napad je izvedlo na konvoj ukrajinske vojske, ki je potoval v oblegano mesto Debaltsevo.

0800

__Nesorazmernosti britanskega gospodarstvenega ustroja__

Analiza tri tisočih mest narejena s strani britanskega podjetja Local data company je pokazala razlike v ekonomije med jugom in severom Velike britanije. Medtem ko se sever države sooča z eno prazno trgovino na vsakih pet delujočih, govori južna statistika o le eni na deset. Povprečna statistika neuporabljenih trgovinskih prostorov se je sicer znižala za 0.8 odstotne točke, ter trenutno znaša 13.3 odstotkov. Kljub temu ostaja veliko nesorazmerje med regijami, saj je na Severo-vzhodu Britanije 18.6 odstotka trgovinskih prostorov praznih, medtem ko je delež v Londonu pol manjši. Statistike najhuje prizadetih področij nakazujejo na več kot četrtino praznih trgovin, medtem ko je petina analiziranih trgovin brez najemnika že več kot 3 leta.

Slika ne odraža le nesorazmerij, temveč voljnost finančne industrije do kanibalizacije lastne države. Nesporno dejstvo je, da je finančna kriza prizadela celoten stari kontinent, morebiti se lahko razsežnosti opredeli za vse-zemeljske. Druga plat medalje je, da je Londonski City, največje vozlišče evropskega finančnega terorizma, uničil tudi britansko ekonomijo.

Laik se morebiti vpraša čemu država slednjega ne prepreči? Odgovor so seveda epski profiti finančnega sektorja. Četudi si je sektor uspel med politiki plačati sprejetje nizke obdavčitve in odsotnost regulacij, finančna industrija Velike britanije v skupno blagajno vnaša več kot 60 milijard funtov. Slednje predstavlja okrog desetino vseh davčnih prilivov države. Sektor zatorej navkljub kanibaliziranju drugih delov gospodarstva, tako v tujini, kot na domači grudi, še vedno prinaša veliko denarja državni blagajni.

Podobno se dogaja na britanskem nepremičninskem trgu. Država je s tiskanjem denarja ponudila poceni kredite za investicije in gradnjo hiš, saj se lahko le na tak način ohranja trend višanja nepremičninskih cen, nujen za preživetje de facto “ponzi” modela. Naravna posledica višjih cen je dvig najemnin in stanovanj. Medtem, ko se ljudje z dostopom do poceni kreditov okoriščajo, je srednji razred potisnjen v vedno težje preživetje. K temu sevede ne pripomorejo tuji investitorji, ki vroče nepremičnine kupujejo le za investicijske namene ter ne za življenje. Znane so zgodbe iz Britanije, kjer so celotni predeli mest prazni, kar povzroči zaprtje lokalnih trgovin, večjo brezposelnost in porast družbenih pritiskov.

Popolnoma ista mantra se odvija tudi v relaciji do britanskega javnega zdravstvenega sistema - NHS, kateremu se prek širitve koncesij krči financiranje in področja delovanja. Sočasno pa se oblikuje vedno večje zaledje zgodb o nepravilnostih in slabšanju nivoja oskrbe.

Ob koncu dneva niti vseh treh zgodb kažejo sistemske težave britanske ekonomije. Ni torej vredno pretiranega začudenja, ko bo iz otočanske države slišati novice o naslednji protestni manifestaciji ali masovnih izgredov prikrajšanih državljanov.