BritOFF Pariške komune

Aktualno-politična novica
Pariška komuna
17. 3. 2021 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

Na današnji dan leta 1871 se je odvil spor okoli pariških topov, ki je predstavljal povod za vzpostavitev pariške komune naslednjega dne. Pariz je v tem času oblegala Prusija, francoska vojska pa je bila nesposobna prebiti njene vrste. Prestolnici je tako grozila lakota, med borci pariške narodne garde pa je bilo vse več takih, ki so podpirali socialiste, bodisi Blanquija bodisi prvo internacionalo. Marca je narodna garda v delavska predmestja namestila francosko topovje, da bi jih obvarovala v primeru pruskega napada. Medtem se je francoski premier Thier sestal s svojo vlado in pripravil načrt, kako bi francoska vojska zasegla topove radikalizirane narodne garde. Načrt je res poskusila izpeljati, a ko je topove na Montmartru začela braniti ljudska množica, se je proti poveljem uprl tudi del vojske, misija pa je propadla. Medtem je vlada pobegnila iz mesta ter ukazala umik 40.000 rednih vojakov francoske vojske iz utrdb okoli Pariza in njihovo regrupacijo v Versaillesu.

Narodna garda je po umiku redne vojske zavzela mesto in izpraznjene urade, na trgu pred Hôtelom de ville pa izobesila rdečo zastavo. Nato je imenovala začasne komisarje, ki naj bi vodili vlado, in sklicala volitve za konec marca. Prav tako se je oglasila za edino legitimno oblast in odstavila republikanske župane pariških okrožij, ki so sami želeli prevzeti oblast nad mestom. Na volitvah v svet komune je bilo izvoljenih 92 predstavnikov, pri čemer so prebivalci bogatih četrti poslušali poziv Thiersa v Versaillesu  in volitve bojkotirali. Louis Auguste Blanqui ali “Zapornik”, kot so ga klicali, ker je večino svojega odraslega življenja, tudi obdobje med volitvami, preživel v zaporu, je bil izvoljen v več okrožjih. Ker nekateri republikanski kandidati kljub izvolitvi niso želeli zasesti funkcije, je svet sestavljalo 60 poslancev, od katerih je bilo 9 blankistov, 25 samooklicanih “neodvisnih revolucionarjev” in 15 članov internacionale.

Svet komune je najprej razglasil, da je vojaška konskripcija ukinjena, da v Pariz ne sme stopiti nobena vojaška sila, razen narodne garde, in da je vsak prebivalec Pariza samodejno član narodne garde. Nato je ločila cerkev od države ter zasegla cerkveno premoženje in posesti, ukinila otroško delo in nočno delo v pekarnah, priskrbela denarno pomoč neporočenim partnerkam in otrokom padlih vojakov narodne garde, zamrznila odplačevanje komercialnih dolgov in ukinila obresti zanje ter vzpostavila pravico delavcev, da se polastijo proizvodnega obrata, če ga je zapustil njegov prejšnji lastnik, komur je vseeno priznavala pravico do kompenzacije. Nekatera okrožja so ustanavljala šole, otrokom zagotavljala brezplačne potrebščine in oblačila, ustanovljena je bila sirotišnica.

Na volitvah v svet komune ženske sicer niso glasovale niti kandidirale. Kljub temu se je v času komune razcvetelo žensko gibanje z ustanovitvijo Ženske zveze za obrambo Pariza in skrb za ranjence. Ženske so se zavzemale za enakopravnost in enako plačilo, pravico žensk do ločitve in do sekularne izobrazbe, zahtevale so tudi ukinitev ločevanja na poročene ženske in ljubice ter na zakonske in nezakonske otroke. Ob napadu na komuno je to branil tudi manjši ženski bataljon.

Vseskozi so se sicer med četami iz Versaillesa in narodno gardo odvijali spopadi. 21. maja so v Pariz vkorakale francoske čete in začel se je tako imenovani krvavi teden. Pariške četrti so se ena za drugo upirale napredovanju vojske in bile ena za drugo poražene. Več tisoč komunardov je bilo ubitih in 28. maja je bil ponovno vzpostavljen stari red. 

 

Ob 8.05

Evropska agencija za zdravila oziroma EMA je zatrdila, da klinični testi ne kažejo, da bi cepivo proti covidu-19 res povzročalo krvne strdke. Agencija preučuje primere, v katerih so ljudje poročali o krvnih strdkih po celjenju, in bo končno poročilo svoje raziskave objavila v četrtek. Kljub temu že sedaj zagotavlja, da so prednosti cepljenja bistveno večje kot morebitne negativne posledice. Zagotovila EME sledijo odločitvi 16 držav članic, da zaustavijo cepljenje z AstraZeneco, potem ko je 37 ljudi poročalo o krvnih strdkih po cepljenju, 5 od katerih naj bi od tega tudi umrlo. Nekateri znanstveniki pa menijo, da je ta številka nižja kot število siceršnjih primerov krvnih strdkov v populaciji, upoštevajoč, da je bilo z AstraZeneco medtem cepljenih že več kot 17 milijonov prebivalcev Evropske unije in Združenega kraljestva.

V Boliviji več deset tisoč protestnikov zahteva izpustitev nekdanje predsednice Jeanine Aňez, ki je na oblast prišla z državnim udarom. Lani jeseni je na demokratičnih volitvah zmagal Luis Arce, predstavnik Gibanja za socializem oziroma MAS, ki ga vodi nekdanji predsednik države Evo Morales. Pod demokratično vlado je bila proti Aňez oblikovana obtožnica, sodnik pa ji je odredil štirimesečni pripor, v katerem bo počakala na razsodbo tožbe, ki jo dolži terorizma, upora in zarote v zvezi z odstavitvijo Moralesa v državnem udaru leta 2019.

Protesti so se odvili tudi v Jemnu, v prestolnici Aden, kjer ima sedež mednarodno priznana vlada. Zaradi slabih ekonomskih razmer in nedelovanja osnovnih storitev so protestniki vdrli v predsedniško palačo. Vlado in premiera je sicer vojska evakuirala v sosednjo vojaško stavbo. Palača, ki jo v notranjosti branijo jemenski in savdski vojaki, je bila lahek plen. Od zunaj jo namreč brani vojska separatističnega Južnega tranzicijskega sveta, ki protestnikov zaradi svojega napetega odnosa z mednarodno priznano vlado ni zaustavljala. Spomnimo, da sicer oboji bijejo boj proti jemenskim Hutijem, proti katerim se je vladi v Adnu pridružila še koalicija držav pod Saudovo Arabijo.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.