BritOFF pobega

BritOFF pobega

Aktualno-politična novica
22. 5. 2013 - 10.05
 / BritOFF

7.05

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je uvedel nadzor nad odločanjem Specializiranega državnega tožilstva v primeru Hilde Tovšak. Minister za pravosodje Selko Pličanič je napovedal, da bo službeni nadzor najverjetneje razširil tudi na sodstvo. Če bi namreč sodišče hitreje odločilo o tem, na kakšen način bo Tovšakova prestajala zaporno kazen v primeru Čista lopata, do tega položaja mogoče ne bi prišlo. Fišer je v izjavi za medije po sestanku še dejal, da ne razmišlja o odstopu, h kateremu je njega in vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana danes pozval tudi nekdanji notranji minister Vinko Gorenak.

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je na Višje sodišče v Ljubljani in na Višje sodišče v Mariboru naslovil zahtevi za pregled poslovanja. Kot so navedli na vrhovnem sodišču, je Masleša od Višjega sodišča v Ljubljani zahteval pregled poslovanja v postopku izvršitve kazni, izrečene Hildi Tovšak v kazenski zadevi Čista lopata. V tem primeru je bila 21. marca pravnomočno obsojena na leto in dva meseca zaporne kazni. Na Višje sodišče v Mariboru pa je naslovil zahtevo za pregled poslovanja v postopku odločanja o ponovni odreditvi pripora Hildi Tovšak v primeru delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, ki se zoper njo vodi zaradi treh kaznivih dejanj neupravičenega dajanja daril.

Vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan pa je v zvezi s primerom Hilde Tovšak povedal, da bo odstopil, če se bo izkazalo, da je bila v postopku narejena napaka. Poudaril je tudi, da je bila obtožnica za Tovšakovo, na podlagi katere bi bil lahko podaljšan pripor, na sodišče vložena še preden je bila izpuščena iz pripora. Tožilec je namreč v postopku zoper Tovšakovo zaradi domnevno spornega zaposlovanja delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj zahteval sodno preiskavo. Storila naj bi kaznivo dejanje nezakonitega prejemanja ali dajanja daril. Med postopkom pa je tožilec nekoliko spremenil kvalifikacijo kaznivega dejanja, tako da je zanj zagrožena nižja kazen. V tem primeru pa je lahko osumljeni namesto 30 dni v priporu največ 15 dni.

Pogoj za podaljšanje pripora na več kot 15 dni bi bil, da bi državno tožilstvo v tem času na sodišče vložijo obtožni akt in v njem predlagalo podaljšanje pripora. Furlan pravi, da je omenjeni akt podal, zagovornik Hilde Tovšak pa pravi, da ne in da je zato sodišče moralo Tovšakovo izpustiti na prostost.

Na to temo naj bi po neuradnih podatkih sicer vsi pristojni še ta teden spregovorili pri premierki Alenki Bratušek.

8.05

Ruske varnostne sile so v Ingušetiji ubile enega od vodilnih čečenskih islamistov. Ubiti Džamaleil Mutalijev je bil desna roka vodje čečenskih borcev Doka Umarova. Po podatkih ruske tajne službe FSB je bil Mutalijev eden od voditeljev kriminalnega podzemlja v Ingušetiji. Bil je tako imenovani vojni emir mednarodne teroristične organizacije Emirat Kavkaz, bil pa naj bi tudi glavni organizator bombnega napada na trgu v mestu Vladikavkaz, v katerem je bilo leta 2010 ubitih 18 ljudi. 

Gruzijske oblasti so priprle nekdanjega premiera Vana Merabišvilija in nekdanjega ministra za zdravje Zuraba Čiaberašvilija, ki sta obtožena korupcije. Za kazniva dejanja, ki sta jih obtožena, jima grozi od sedem do 12 let zapora. Nekdanji premier je obtožen, da je pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami fiktivno zaposloval aktiviste svojega Združenega narodnega gibanja in da si je z zastraševanjem lastnika nezakonito prisvojil njegovo vilo. Merabišvili je bil notranji minister od leta 2004 do leta 2012 in je postal eden najvplivnejših politikov v državi. 

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je v Sirijo poslalo nove pripadnike svojih elitnih enot, da bi pomagali silam sirskega režima ponovno zavzeti strateško pomembno mesto Kusair. Posredovanje Hezbolaha v Siriji so že v ponedeljek ostro obsodile Združene države Amerike. Po več mesecih oklevanja je Evropska unija včeraj odprla pot za to, da vojaško krilo Hezbolaha uvrsti na svoj seznam terorističnih skupin. Uradno prošnjo za to je vložila Velika Britanija, končno odločitev glede uvrstitve na seznam pa naj bi sprejeli do konca junija. Hezbolah se že nahaja na ameriškemu in izraelskemu seznamu terorističnih skupin.

9.05

Glavni izvršni direktor ameriške korporacije Apple Tim Cook je v stalnem senatnem pododboru za preiskave odločno zavrnil namige, da se njegovo podjetje izogiba plačevanju davkov. Senatno poročilo pravi, da Apple to počne s podružnicami na Irskem. Senatni preiskovalci so namreč ugotovili, da ima Apple 145 milijard dolarjev rezerv gotovine, od tega sta 102 milijardi dolarjev na tujem. Apple sicer ne počne ničesar, kar ne bi počele tudi druge ameriške korporacije, ki skušajo doma plačati čim manj davka. Cook je sicer zaslišanje izkoristil za poziv kongresu, naj uredi davčno zakonodajo ter zniža davke za podjetja.

Ameriški tehnološki velikan Microsoft je dlje časa pričakovano novo generacijo video igralne konzole Xbox One. Po navedbah podjetja gre za pravi domači zabaviščni center, ki krepko presega področje video iger. Na trg naj bi prišel še letos, cena pa še ni znana. Na novem Xboxu je med drugim nameščena aplikacija za spletno video telefonijo Skype, skupaj z dodatnimi senzorji za zaznavanje gibanja in zvoka pa bo nova naprava prepoznala različne uporabnike in se nemudoma odzvala na njihove glasovne ukaze, podane v bolj naravnem jeziku kot doslej. Microsoft je od uvedbe leta 2005 do danes prodal približno 77 milijonov video igralnih konzol obstoječe generacije Xbox 360. Njihov japonski tekmec Sony je podal približno enako število konzol Playstation 3, medtem ko je Nintendo po vsem svetu prodal že skoraj 100 milijonov konzol Wii.

Pričakovati je, da se bodo vodje parlamentarnih strank do petkove seje Državnega zbora poskušali uskladiti glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo. Po nekaterih informacijah naj bi se parlamentarni vrh sestal v četrtek, ko naj bi se dogovorili tudi za glasovanje o ustavnih spremembah referendumske ureditve. Odločanje o fiskalnem pravilu so poslanci že večkrat preložili, saj soglasja niso uspeli najti in za ustavno spremembo ni bilo potrebne dvotretjinske podpore. A ker bi bila ponovna odložitev glasovanja ali pa zavrnitev fiskalnega pravila negativen signal mednarodnim trgom, naj bi vodje strank vendarle poskušali doseči soglasje. Po neuradnih informacijah naj bi v petek tako vendarle odločali o zapisu fiskalnega pravila v ustavo, s tem, da bi njegovo uveljavljanje natančneje določili v izvedbenem zakonu.

10.05

Odbor za mednarodne odnose ameriškega senata je s 15 glasovi za in tremi proti potrdil predlog zakona za oborožitev upornikov proti režimu predsednika Bašarja al Asada v Siriji. Predlog mora zdaj pred celoten senat, potrditi pa ga bodo morali še v predstavniškem domu. Predlog zakona pooblašča Belo hišo, da upornikom zagotovi orožje in urjenje. Zagotavlja tudi 250 milijonov dolarjev za pomoč pri tranziciji po padcu Asadovega režima ter uvaja sankcije proti državam, ki prodajajo orožje Asadu.

Vaščani mehiške vasice Piedra Labrada so med izkopavanjem jame za vodno pipo odkrili starodaven granitni kip športnika. Kot so sporočili z mehiškega antropološkega inštituta, bi kip lahko bil starejši od 1000 let, predstavlja pa igralca južno-ameriške indijanske igre z žogo. Z inštituta so sporočili še, da so 1,65 metra visok kip, ki naj bi ga okoli leta 600 ustvarili Miksteki, odkrili obglavljen. Indijanci Srednje Amerike so namreč ob zaključku koledarskih ciklov obredno žrtvovali kipe in druge predmete. Med izkopavanji, ki potekajo že več kot leto dni, so sicer med drugim odkrili še pet igrišč za tradicionalne igre z žogo, več stavb ter različne kipe, kar po mnenju arheologov kaže na to, da je bila Piedra Labrada pomembno versko središče.

Potem ko je Državni zbor potrdil spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, ki jih je vlada uskladila s sindikati, bo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo sindikate danes predvidoma povabilo k podpisom parafiranih aneksov h kolektivnim pogodbam. Čas za podpis naj bi imeli do petka. Pričakovati je, da bodo anekse podpisali predstavniki vseh sindikatov, ki so jih v ponedeljek parafirali. Vlada in 24 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so sicer v ponedeljek že podpisali minuli teden parafirana dogovora o varčevalnih ukrepih ter stavkovni sporazum. Ker so poslanci v torek potrdili potrebne zakonske spremembe, bodo dogovorjeni ukrepi za znižanje plačne mase v javnem sektorju tudi dejansko začeli veljati s 1. junijem.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness