Britoff pompoznih in otipljivih dosežkov

Britoff pompoznih in otipljivih dosežkov

Oddaja
roam like at home, a ne doma.
16. 6. 2017 - 10.05
 / BritOFF

8:05

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je mandat za sestavo vlade podelil nestrankarski ministrici za državno upravo in lokalno samoupravo Ani Brnabić. Če bo večina v parlamentu predlagane ministre podprla, bo Ana Brnabić postala prva ženska premierka v zgodovini Srbije. Na mesto ministrice je bila na predlog Vučića imenovana junija 2016, ko je sedanji predsednik slavil zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki jih je sklical sam. Po Vučićevih besedah bo nova mandatarka s premierskega stolčka opravljala ekonomsko in administrativno vodenje vladnih politik. Zunanji minister Ivica Dačić, ki je začasno zasedel premiersko funckijo, naj bi bil zadolžen za neposredno politične odnose vlade.

Ana Brnabić je bolj kot po svojem političnem delovanju znana v menedžerskih vodah. Bila je direktorica ameriškega podjetja za razvoj vetrnih elektrarn Continental Wind Serbia. Leta 2006 je aktivno sodelovala pri ustanovitvi Nacionalne alianse za lokalni ekonomski razvoj, ki kot javno-privatno združenje občin, podjetij in organizacij sodeluje s srbsko državo pri oblikovanju zakonodaje in pri lokalnem upravljanju. V aliansi je pred zasedbo ministrske funkcije Ana Brnabić zasedala mesto predsednice upravnega odbora.

Ameriški senat je izglasoval uzakonjenje poostrenih sankcij do Rusije in Irana. Sankcije, ki so jih Združene države Amerike že izvajale pod izvršnim ukazom Baracka Obame, bodo po uzakonjenju težje preklicane. Sankcionirani bodo lahko vsi, ki investirajo ali podpirajo grajenje ruskih plinovodov in tudi tisti, ki bodo želeli nakupiti za vsaj 10 milijonov dolarjev ruskih državnih obveznic. Prav tako bodo podobne sankcije razširjene na rusko transportno, železarsko, ladjarsko in rudarsko industrijo. Nemčija in Avstrija, katerih podjetja sodelujejo pri gradnji plinovoda Severni tok 2 od Rusije do Nemčije, sta v skupni izjavi ZDA obtožili politiziranja gospodarskih interesov države. Sankcije pa bodo doletele tudi vsakogar, ki bi sodeloval pri iranskem balističnem programu ali nelegalni prodaji orožja temu bližnjevzhodnemu velikanu. Zakon mora sicer še skozi glasovanje v kongresu.

10:05

“Počaščen sem, ko oznanjam, da danes, 15. junija 2017, označuje konec dobe obračunavanja roaminga v Evropski uniji. To je pomemben dosežek. Naši državljani, študentje, poslovneži in turisti bodo lahko potovali po uniji, ne da bi utrpeli dodatne stroške za njihove klice ali uporabo spleta. Naši zgradbi enotnega trga, naši evropski eksistenci, smo dodali še eno pomembno opeko.” S temi besedami je predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani na plenarnem zasedanju slavnostno razglasil izenačitev cen mobilnega gostovanja znotraj EU oziroma uveljavitev koncepta “Roam like at home”. V skupni izjavi s premierjem Malte Josephom Muscatom kot predstavnikom Sveta EU in predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem pa je Tajani ukinitev dodatnega zaračunavanja imenoval za “enega največjih in najbolj otipljivih dosežkov EU”.

Po uredbi, ki so jo evropski poslanci sprejeli in Evropska komisija implementirala decembra 2016, se tako mobilne telefonske storitve v vseh državah EU zaračunavajo po enakih cenah kot v domačem omrežju. Za upoštevanje uredbe bo pri nas skrbela Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, krajše AKOS. Seveda ob slavju dosežka, za katerega so si evropski poslanci prizadevali od leta 2005, Tajani ni hitel pojasnjevati, da bodo mobilni operaterji še zmeraj prišli na svoj račun. Nacionalne regulatorje, pri nas AKOS, bodo lahko zaprosili, da jih iz omejujočih pravil izvzamejo, če bodo dokazali, da bo trpel njihov posel. Prav tako bodo operaterji lahko preprosto prenehali ponujati storitve v tujini.

Klice prek mobilnih telefonov iz domače države v tujino pa bodo operaterji še vedno zaračunavali po mednarodnih tarifah. Tako vas bo po novem na primer klic iz Slovenije v Avstrijo stal več kot klic iz Avstrije v Španijo. Poleg tega ponudniki mobilnih paketov lahko podatkovno porabo po domačih cenah v tujini omejijo, in sicer v primeru, da imate zakupljen neomejen prenos podatkov ali plačujete za gigabajt manj od 7,7 evrov. Da vendarle ne gre za zgradbo tako enotnega trga, kot poudarja Tajani, priča tudi dejstvo, da bodo operaterji nadzorovali uporabnike in čas njihovega gostovanja. Tistim, ki bodo v štirimesečnem obdobju več kot polovico vseh storitev opravili v gostovanju, bodo namreč zaračunali pribitek. Uporabniki bi brez te izjeme v uredbi lahko izbirali med vsemi ponudniki v EU, tako pa ostajajo de facto omejeni na ponudbo domačega, nacionalnega trga.

Ob oznanjanju “enega najbolj otipljivih dosežkov EU” pa ima Antonio Tajani v mislih precej radikalnejše reforme Evropske unije. Po poročanju spletnega portala Politico.eu želi predsednik parlamenta večji delež sredstev proračuna EU namesto za zemljiške veleposestnike nameniti reševanju varnostnih, imigracijskih, zaposlitvenih in okoljskih problemov. Evropski parlament ima sicer pri tovrstnih ukrepih proti Evropski komisiji, ki proračun predlaga, malo besede. Drži pa skoraj zagotovo, da se bo komisija - ko bo Tajani zamisli tudi javno predstavil - s povečanjem izdatkov za varnost in obrambne potrebe strinjala. Pred kratkim je Evropska komisija napovedala povečanje investicij v vojaško tehnologijo, za kar naj bi samo do leta 2020 vložila milijardo evrov. Nasprotno pa bi komisija lahko zmanjševanju sredstev, ki jih EU namenja Skupni kmetijski politiki, nasprotovala. Kmetijstvo je namreč eden temeljnih stebrov EU in z odštetimi 58 milijardami evrov predstavlja skoraj 40 odstotkov celotnega letnega proračuna. Po objavi članka Politica.eu so se na Tajanijeve načrte močno odklonilno že odzvali z Evropske organizacije posestnikov in Poljske.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta so medtem sprejeli resolucijo o gradnikih kohezijske politike EU po letu 2020, kar poleg Skupne kmetijske politike predstavlja drugi temeljni steber proračuna EU. Evropski parlament v njej, citiramo, “močno nasprotuje vsem možnim potekom dogodkov za EU-27 do leta 2025, ki so navedeni v beli knjigi o prihodnosti Evrope, pri čemer bi se zmanjšala prizadevanja EU v zvezi s kohezijsko politiko; poziva Komisijo, naj namesto tega predstavi obsežen zakonodajni predlog za trdno in učinkovito kohezijsko politiko po letu 2020.” Na kratko spomnimo na Junckerjevih pet scenarijev. Po prvem bi EU nadaljevala z obstoječimi politikami, po drugem bi ostal zgolj še skupni prosti trg, po tretjem bi se različne države EU razvijale z različnimi hitrostmi. Četrti scenarij bi državam članicam prepustil proste roke pri okoljevarstvu, zaposlovanju in zdravstvu, peti pa predvideva postopno federalizacijo EU. Juncker s predlogi, ki jih je predstavil v začetku marca, pušča odprta vrata možnim realpolitičnim izbiram, saj z njimi nič zares ne konkretizira. Očitno je ravno to sedaj zmotilo Evropski parlament, ki žogico vrača komisiji.

V resoluciji parlament ob tem prepoznava vse večjo vlogo finančnih instrumentov, kot je na primer tako imenovani Junckerjev mehanizem, krajše EFSI, pri financiranju kohezijskih politik. A parlament poudarja, da bi moralo financiranje še naprej v veliki meri temeljiti na nepovratnih sredstvih, ter “inovativni finančni instrumenti” ne bi smeli spodkopavati dolgoročne strateške kohezijske politike. Primer tovrstne politike lahko vidimo tudi v Sloveniji, kjer se želi vlada prek zakona o drugem tiru prijaviti na tako imenovani “blending” razpis za evropska sredstva, pri tem pa bi se za predvideno 300 milijonov evrov zadolžila pri Evropski investicijski banki, za investicije katere bi jamčil ravno EFSI.

V ločeni resoluciji parlament EFSI poziva k povečanju transparentnosti delovanja in izpolnitvi zadanih ciljev. EFSI je Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko namreč ustanovila leta 2015 z namenom investiranja 315 milijard evrov v projekte, ki po drugih potem ne bi mogli priti do evropskega denarja. Z uradnimi besedami, EFSI naj bi  služil kot dodatni mehanizem za uravnavanje neuspehov tržnega mehanizma. Evropski parlament pa v resoluciji ugotavlja, da so države EU-15, torej zahodne in severne države z najbolj razvitim gospodarstvom, prejele kar 91 odstotkov vseh investicij z naslova EFSI. Parlament zato komisijo poziva, naj natančneje opredeli koncept dodatnosti mehanizma in poda jasne dokaze, zakaj vse izpeljane investicije niso mogle biti financirane brez sodelovanja EFSI, še posebej, ker Evropska komisija predvideva podaljšanje delovanja EFSI do leta 2020 in povečanje skupne investicijske vsote na 500 milijard evrov.

V nasprotju z zadnjo resolucijo, ki je nezavezujoča, pa je bil v Evropskem parlamentu vroča tema odstop Združenih držav Amerike od pariškega sporazuma. Poslanci so sprejeli predloge za obvezno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v okviru pariškega sporazuma. Potrdili so tako predloge Evropske komisije kot Evropskega parlamenta. Po sprejetju skupnega stališča Sveta EU se bodo nato lahko šele začela medinstitucionalna pogajanja o končnem besedilu predloga. Države članice EU bodo morale, če bodo predlogi potrjeni na naslednjih stopnjah, začeti izvajati ukrepe za zmanjšanje emisij že naslednje leto, namesto najprej predvidenega začetka v letu 2020. Eden od amandmajev k predlogu uredbe uvaja nagrajevanje držav, ki bi za leto 2020 izpolnile svoje cilje, in sicer tako, da bodo lahko nato naslednje leto v ozračje izpustile do deset odstotkov več emisij.

Antonio Tajani o skupnem evropskem prizadevanju za manjše izpuste toplogrednih plinov, čemur se po njegovem ne more nameniti premalo pozornosti:

Izjava

Predlagani amandmaji evropske zakonodaje ustvarjajo podlago za kasnejšo bolj specifično opredelitev nalog držav članic EU. Z novimi pravili naj bi bili nato skupni cilji EU razdeljeni na posamezne zavezujoče nacionalne cilje za sektorje, ki niso del skupnega trga z izpusti CO2. V omenjene sektorje sodijo kmetijstvo, promet, gradbeništvo in predelava odpadkov, ki skupaj predstavljajo približno 60 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v EU.

Evropska Unija naj bi tako do leta 2030 izpolnila svoje zaveze iz pariškega sporazuma in dosegla zastavljeni cilj, ki je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990. A v predlogih zakonodaje lahko najdemo dve različni opredelitvi omejitve. Prva govori o zavezanosti držav, da do leta 2030 zmanjšajo izpust za 30 odstotkov glede na leto 2005, druga pa o tem, da morajo države do leta 2050 izpust glede na leto 1990 zmanjšati za od 80 do 95 odstotkov.

Poslanec Zeleno-Evropejske svobodne alianse Bas Eickhout za konec zadnjega Britoffa evropskih parlamentarnih novic opozarja na nezadostnost in neskladnost predlaganih ukrepov.

Izjava

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.