Britoff potresa

Ob 10.05

V današnjem zgodovinskem BritOFFu o lizbonskem potresu leta 1755 in njegovih dolgoročnih posledicah. Šest dni trajajoči novembrski potres, posledični cunami in požari so porušili 12 tisoč bivališč in ubili 60 tisoč Lizbončanov. Število je bilo še posebej veliko, saj se je veliko ljudi na dan mrtvih odpravilo v dotrajane cerkve, ki leta 1755 nikakor niso bile pripravljene na potres z močjo 8 stopinj po Richterjevi lestvici oziroma na “popolno uničenje”. Potres, ki je sprožil cunami, je poškodoval tudi druga portugalska in maroška mesta, večje valove, posledico cunamija, pa so občutili vse do Grenlandije. Uničenje 85 odstotkov mesta in približno četrtine preivalstva je sprožilo močne odzive, od literarnih do političnih sprememb. Pod geslom glavnega ministra markiza de Pombala “Pokopljite mrtve in pozdravite žive” sta kralj in glavni minister mesec po potresu izbrala načrt za prenovo mesta. Nista se odločila za najcenejšega, temveč sta potres izkoristila za obširnejšo preobrazbo srednjeveškega mesta. Mesto je dokončno porušilo določene četrti in vpeljalo široke avenije, široke trge in širše ulice, preventivni ukrep protipotresne varnosti. Poleg tega so bile lizbonska novost stavbe, ki so bile med prvimi v Evropi zgrajene z mislijo na potrese. Vojaki so preverili trdnost novogradenj tako, da so s korakanjem v četah okoli hiše oponašali potres.  

Mnenja o vzroku potresa so bila izjemno različna; katoliki so uničenje toliko lizbonskih cerkva videli kot manifestacijo božje usode, Voltaire pa je potres videl kot znak, da ne živi v “najboljšem izmed vseh možnih svetov”, ki bi ga urejal večno dobrohotni bog. Ta potres tako tudi v romanu Kandid služi kot opomnik, da obstajamo v nepravičnem svetu. 

Kant je napisal knjigo o vzrokih potresov, ki šteje za enega prvih poskusov, da bi razložili potrese kot posledico naravnih dejavnikov in ne čarovnije ali maščevanja boga. Analiza učinkov potresa na Portugalskem, ki jo je ukazal markiz de Pombal, je postala osnova za znanstveno preučevanje potresov oziroma seizmologijo. Pombalovi uradniki so namreč spraševali ljudi o trajanju potresa, širjenju požarov, načinu uničenja hiš ter o materialni škodi in mrtvih.  

Po potresu se je razvila mreža pomoči; španski, francoski in angleški monarh so na Portugalsko pošiljali denar, hrano in delavce. Zaradi vseh smrtnih žrtev potresa in svoje nenadomestljivosti so gradbeni delavci dosegli dvig plač. 

Sodobniki so potres leta 1755 med drugim primerjali z apokalipso. Vendar beseda apokalipsa v grščini ne pomeni konca sveta, ampak razkritje vedenja. Vedenja o čem? O človeških prioritetah in sestavnih delih življenja v družbi, ki so koristni. Lizbona je po potresu izvedla nekaj nujnih reform, odločilnih za reševanje bodočih človeških življenj. Gradnja protipotresnih stanovanj in nove, široke avenije so bile dražja opcija in kriviti boga za seizmološki pojav je lažje kot ustvariti novo disciplino znanosti. Morda nas lahko tudi danes naravne nesreče prisilijo k refleksiji o tem, kaj je ključno in kaj ni. 

Ob 8.05

Sudanski vladni kabinet pod vodstvom novega premiera Abdalle Hamdoka je preklical tridesetletni zakon o javnem redu, ki ga je sprejel aprila odstavljeni Omar al-Bašir. Zakon, močno naslonjen na šeriatsko pravo, je predvsem škodoval ženskam, saj so bile številne kazensko oškodovane, prebičane ali zaprte zaradi t. i. “nemoralnih dejanj”, kot sta nošnja hlač ali udeležba na zasebnih zabavah. Preklic zakona mora ratificirati še enajstčlanski svet, sestavljen iz civilistov in vojakov. Poleg preklica zakona iz leta 1989 bo vladni kabinet tudi pregledal celotno Baširjevo zgodovino zaposlovanja v iskanju primerov nepotizma.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je za vrhovnega državnega tožilca potrdil Ivana Geševa, četudi ga ni želel potrditi na ta položaj. Gešev je bil namreč edini kandidat, ki ga je v imenovanje predlagal vrhovni sodni svet, urad, pristojen za imenovanje zaposlenih v pravosodju, kar je predsednik označil za nelegitimen postopek izbiranja. Proti imenovanju Geševa so protestirali Bolgari, ki mu očitajo koruptivnost in neučinkovitost pri preganjanju velikih bank in preiskovanju sumov o poneverbah. 

Predsednik je Geševa potrdil na sedanji funkciji, ko ga je vrhovni sodni svet že drugič imenoval kot edinega možnega kandidata. Predsednik lahko namreč legalno svoj veto uporabi le enkrat ob posameznem imenovanju. Vrhovni državni tožilec v Bolgariji ne more biti sodno preganjan ali odstavljen v času svojega sedemletnega mandata. Predsednik Radev je napovedal, da si bo prizadeval za spremembo ustave, ki bi omogočila odpoklic vrhovnega tožilca. 

Slovenski državni zbor pa je potrdil zakon o dodatnih sredstvih za določene kulturne programe. Tako imenovani zakon o kulturnem evru bo za kulturo od leta 2021 do leta 2027 namenil 12,6 milijona evrov več. Denar mora biti po zakonu zagotovljen za kulturo ne glede na proračunsko stanje, predvidoma pa bo porabljen predvsem za obnovo ogroženih kulturnih spomenikov ter obnovo baletne, filmske in glasbene dediščine.