Britoff pretočnosti

Aktualno-politična novica
3. 5. 2017 - 10.05
 / BritOFF

8.05

Evropska komisija je odobrila nadaljnjo kontrolo potnikov na notranjih schengenskih mejah Avstriji, Nemčiji, Danski, Norveški in Švedski. Slednja navkljub prošnji za podaljšanje dovoljenja ne namerava več izvajati kontrole potnikov, so sporočili iz Stockholma. Komisija pa pričakuje, da je bilo to podaljšanje zadnje, ki ga je odobrila, in da bo pretočnost notranjih schengenskih meja od novembra enaka, kot je bila pred begunsko krizo.

V Turčiji je velik dan za Stranko za pravičnost in razvoj. Po več letih se bo danes vanjo ponovno včlanil njen nekdanji predsednik Recep Erdoğan, ki je ob nastopu predsedniške funkcije njene vrste moral zapustiti. Zdaj ko je funkcija predsednika spremenjena, za njegovo vrnitev ni več ovir. Pričakuje se, da bo na kongresu stranke 21. maja kandidiral za predsednika in zmagal.

V makedonskem sobranju so, kot da že ne bi bilo dovolj napeto, sinoči odkrili improvizirano bombo. Po neuradnih informacijah policisti z detonacijo niso imeli veliko opravka, saj naj bi šlo za plinsko bombo z nekaj pričvrščenimi petardami.

Napeto pa bo danes v hrvaškem saboru. Kot je znano, tudi tokratni poskus koalicije med HDZ-jem in MOST-om ni uspel. A volja vseh poslank in poslancev še ni povsem jasna, zato tudi za danes predvideno glasovanje o nezaupnici finančnemu ministru Zdravku Mariču ni vnaprej znano. Po glasovanju o Mariču sledijo še razprave o nezaupnicah predsedniku sabora Božu Petrovu in še trem HDZ-jevm podpredsednikom vlade, ki jih zahteva opozicijski SDP.

 

10.05

Pravkar prebujenim dobro jutro, vsem preostalim pa lep pozdrav v že videnem, že slišanem Britoffu, v katerem z recikliranjem starih vesti osvetljujemo aktualne. Prvi maj je skupaj z včerajšnjim prazničnim podaljškom za nami, povratek v kapitalistično realnost pa bo hitro preglasil lepo doneče besede o pomenu in pravicah delavstva s ponedeljkovih govorov. A da praznik dela ne bi odšel v prehitro pozabo za leto dni, bomo na primeru poročanja obeh vodilnih dnevnikov pogledali, kako so 1. maj delu v čast obhajali v začetku 20. stoletja.

Zanemarili bomo časovno sosledje ter začeli z letom 1925 in časnikom Slovenski narod. Ta je o praznovanju 1. maja v Ljubljani poročal dva dni kasneje z naslednjimi besedami:

»Proslava 1. maja v Ljubljani

Letošnja proslava 1. majnika je potekala povsem mirno in dostojno. Že na vse zgodaj so odmevali po ljubljanskih ulicah zvoki vesele godbe, ki so privabili na prosto in v naravo mnogo ljudi. Žal, da je slabo vreme skvarilo vse načrte in je bilo zato tudi vsakoletno običajno romanje na Rožnik slabše kakor druga leta. Proslava 1. majnika kot praznika proletarijata pa je končala s popolnim fiaskom. Bilo je pričakovati v očigled enotnega nastopa vseh delavskih strank pri proslavi ogromne in veličastne manifestacije delavstva, ki pa je povsem odpadla. Pred mestnim domom, kjer je bilo zbirališče vsega proletarijata, se je jedva zbralo 400 do 500 oseb in še med temi mnogo golobrade mladine. Splošen vtis, ki ga je napravila proslava je, da je, delavstvo sito vseh demagoških fraz in gesel ter da obrača delavskim strankam vseh vrst hrbet. Resignacija, apatija in splošno razočaranje, to je bil zunanji znak letošnje proslave. Pred Mestnim domom se je torej zbralo delavstvo, da čuje svoje voditelje. Zanimivo je dejstvo, da se na govorniški tribuni to pot niso pojavili znani govorniki, kakor Lamež, Žorga in drugi, temveč so mestoma govorili dosedaj deloma povsem neznani možje.  

Prvi je govoril v imenu kmečko-delavske zveze g. Štrukelj, ki je ponavljal stare fraze o socijalizmu ter marksismu ter apeliral na delavstvo, da naj bo složno, ker le na ta način si bo zvojevalo svoje pravice. V imenu socialnih demokratov je govoril gospod Goleuh, ki si je v svojem govoru temeljito privoščil radičevce in klerkikalce. Kot tretji govornik je nastopil v imenu proletarske omladine neki mladenič Furlan. Ta se je posebno ogreval za tretjo internacijonalo ter za uvedbo 6-urnega delavnika, kakor je v sovjetski Rusiji. Zatem je govoril še v imenu knjigovezov Pastorek, svoje mnenje pa je podala v imenu socialističnega ženstva gospa Rakovčeva.

Zborovanje je zaključil komunist Makuc, ki je navzočim raztolmačil, da je policija radi ponoči nalepljenih letakov provokatorske vsebine prepovedala obhod po mestu. Zborovalci so se nato mirno razšli.«

Slovenski narod je nato tako kot vsako leto povzel še dogajanje v drugih mestih predvojne Jugoslavije, kakor tudi obeleževanje 1. maja v nekaterih evropskih prestolnicah. Precej bolj skromno je o praznovanju praznika dela poročal klerikalni Slovenec, ki se je ponavadi omejil na dogajanje v Gorici, 2. maja 1902 pa je objavil tudi zanimivo vest iz Gradca.

»Prvi maj v Gradcu. V graških tovarnah se je včeraj večinoma delalo. Delavcem se pač ni zdelo vredno izgubiti zaslužek celega dne radi prvega maja. Pri nekaterih podjetjih delavci niti zahtevali niso, naj se jim da prvi maj prost. V tovarni vozov je polovica delavcev včeraj prišla na delo. S tem je bila ondi stavka deloma razrušena. Druga polovica, ki je hotela vstrajati v stavki, je na delavce, ki so šli na delo, upila 'Fej' ter za njimi metala žemlje. Pred tovarno je bilo zbranih 1000 oseb, ko je prišla mimo vojaška godba in večino zvabila seboj. Slavje 1. maja je v Gradcu letos znatno zaostalo za drugimi leti. Dopoldne so bili shodi, na katerih so se sprejele tudi resolucije, ki izražajo simpatije upornikom v Rusiji. Po shodu so delavci naskočili Lappovo tovarno, kjer se je tudi delalo, ter metali vanjo kamenje. Policija se je z delavci spoprijela. Dva delavca sta ranjena. Tudi nekaj stražnikov je bilo ranjenih od kamenja. Množica se je še le razšla, ko je vodstvo Lappove tovarno dalo delavcem prosto. Tudi pred nekaterimi drugimi tovarnami so bile demonstracije. V delavnico mizarskega mojstra so udrli demonstrantje in preprečili ondi delo.«

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness