BRITOFF PRVEGA ČETRTLETJA

Ob 8. uri

Petkovo jutro začenjamo v Nemčiji. Tamkajšnje sodišče je odločilo, da lahko nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont ob plačilu varščine pogojno odide iz pripora. Varščina znaša 75 tisoč evrov. V obrazložitvi je sodišče zapisalo, da Puigdemont ne more biti predan na podlagi obtožb upora, saj le-tega nemška zakonodaja ne opredeljuje kot kaznivo dejanje. Podlago za izročitev predstavlja le očitana zloraba javnih sredstev pri pripravi referenduma o neodvisnosti Katalonije. Te obtožbe niso dovolj velike, da bi upravičevale nadaljni pripor. Španska vlada je sporočila, da odločitev sodišča spoštuje. Puigdemonta so sicer aretirali na podlagi evropskega pripornega naloga, ko se je prek Nemčije vračal v Belgijo.

Skočimo v Azijo. Indijska centralna banka je bankam pod svojim nadzorom prepovedala transakcije s kriptovalutami. To pomeni, da prebivalci Indije prek svojih osebnih računov ne bodo več mogli kupovati ali prodajati kriptovalut. Banka je v obrazložitvi odločitve zapisala, da se je za ukrep odločila zaradi pomislekov v zvezi z zaščito potrošnikov, integriteto trgov in pranjem denarja. Pretirano trgovanje z digitalnimi valutami bi lahko celo ogrozilo finančno stabilnost, so še pojasnili. V Indiji se je sicer trgovanje s kriptovalutami v zadnjih mesecih močno zmanjšalo, saj so komercialne banke same omejile promet. Načeloma pa Indija alternativne metode poslovanja podpira, razmišlja namreč o uvedbi lastne digitalne valute.

Za konec poglejmo še ali je kaj novega v Sloveniji. Odbor za zunanjo politiko včerajšnje seje glede predloga priznanja Palestine ni končal s sklepom. Zaradi nesklepčnosti so morali sejo namreč prekiniti. V kolikor bo odbor sprejel kakšno stališče, bodo o priznanju Palestine odločali še poslanci na izredni seji Državnega zbora. V primeru, da odbor stališča ne bo sprejel, bodo poslanci na seji lahko le predstavili svoje poglede na priznanje, ne bodo pa mogli odločati. Seja bo potekala ob 13. uri.

Ob 10. uri 

Dobro jutro, petkovo dopoldne kot običajno začenjamo s pregledom novic iz Evropskega parlamenta. Praznične počitnice za poslance še trajajo, zato ta teden parlament in odbori niso zasedali. Se pa na delovnih obiskih po Evropi in drugod po svetu mudijo nekateri člani parlamentarnih odborov.

Naj omenimo le nekatere. Delegacija iz odbora za nadzor proračuna je na obisku v Latviji in Litvi, kjer si bo ogledala izvajanje nekaterih evropskih projektov. Odbor za zunanje zadeve je eno delegacijo poslal v Moldavijo in Ukrajino na oceno implementacije pridružitvenih sporazumov. Druga delegacija je odpotovala v Južno Korejo in Japonsko, kjer se z evropskimi strateškimi partnerji pogovarjajo o politični situaciji v Vzhodni Aziji.

Večji del današnjega EU-britoffa bo posvečen pregledu dosedanjih letošnjih dosežkov Evropskega parlamenta. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je veliko dogajalo na področju varstva okolja. Poslanci so nadaljevali s postopnim višanjem deleža uporabe biogoriv v transportu, ki naj bi do leta 2030 znašal 12 odstotkov. Povišali so tudi skupni delež obnovljivih virov energije, ki bo do leta 2030 predstavljal 35 odstotkov vse energijske porabe v EU. Zaradi pozivov okoljevarstvenih organizacij, da širjenje površin za predelavo palmovega olja povzroča obsežno izsekavanje gozdov v delih Azije in Afrike, je parlament do leta 2021 prepovedal uporabo te surovine. Poslanci so napovedali tudi boj proti pesticidom. Januarja so izglasovali ustanovitev posebnega odbora za preiskavo odločitve o podaljšanju dovoljenja za uporabo pesticidov, ki je z delom začel marca.

Na dnevnem redu poslancev je bil v zadnjih nekaj mesecih pogosto brexit. Po odhodu Združenega kraljestva iz EU bo praznih ostalo 73 sedežev v Evropskem parlamentu. Zato so poslanci odločili, da bodo 27 sedežev razdelili med 14 držav, ki so glede na število prebivalcev slabše zastopane. Ostalih 46 bo rezervnih in bodo namenjeni morebitnim novim članicam in tako imenovanim panevropskim strankam. Te so predvidena novost naslednjih volitev v Evropski parlament, njihov namen pa je okrepiti občutek evropskega državljanstva in volilne participacije Evropejcev.

Ostajamo pri pobrexitovski ureditvi EU. Poslanci so sprejeli resolucijo o možni prihodnji ureditvi odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Glavni poudarki so trgovinski odnosi, notranja varnost ter sodelovanje na področju zunanje politike in obrambe. Poseben poudarek je tudi na pravični in enakopravni obravnavi državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu in obratno. Glavne točke sporazuma je tako strnil Guy Verhofstadt iz Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, ALDE.

Izjava

Del urejanja brexita je tudi selitev evropskih agencij iz Združenega kraljestva. Poslanci so tako odločili, da se bo podporni sistem evropskega satelita Galileo, ki je rezerva za glavni pariški center, iz Southamptona preselil v središče Španije. Tam bo za njegovo dobro delovanje namesto dosedanjega enega skrbelo kar 30 ljudi.

Tako kot vse ostale institucije EU se je Evropski parlament ukvarjal s Poljsko. Sprejel je neobvezujočo resolucijo, s katero je podprl Evropsko komisijo, da začne postopek iz 7. člena Lizbonske pogodbe. Gre za uveljavitev ukrepa, ki pomeni odvzem glasovalnih pravic državi, v kateri je prišlo do nespoštovanja človekovih pravic in ogrožanja pravnega reda. EU je v resnejšem sporu s Poljsko od decembra lani, ko je Komisija začela s postopkom odvzema glasovalnih pravic. Za začetek učinkovanja ukrepa je potrebno soglasje vseh držav članic EU. Zaradi tesnega sodelovanja in medsebojne podpore v Višegrajski skupini je tak scenarij malo verjeten.

Parlament je v prvem četrtletju 2018 poskrbel tudi za potrošnike. Poslanci so z veliko večino podprli odpravo geoblokiranja. Spletne trgovine bodo morale blago ali storitve prodajati in dostavljati v katerikoli kraj v Evropski uniji. Ne bodo torej smele, tako kot do sedaj, diskriminirati kupcev na podlagi državljanstva oziroma kraja stalnega ali začasnega bivanja. Žal ne gre brez izjem. Novi predpisi ne bodo veljali za avdiovizualne storitve, storitve prevoza in vsebine zaščitene z avtorskim pravom, kot so e-knjige in glasba. Vendar pa novi predpisi vsebujejo klavzulo, ki Komisiji nalaga, da po dveh letih presodi smotrnost razširitve veljavnosti pravil tudi na te vsebine. Deloma je geoblokiranje v EU že odpravljeno. Ravno 1. aprila je začela veljati ureditev iz lanskega aprila, ki omogoča uporabo spletne naročnine za filme, glasbo in elektronske knjige doma in v ostalih državah Evropske unije.

Poslanci sledijo globalnim trendom in se zavzemajo za pravice žensk. Odbor za enakopravnost spolov je tako organiziral dogodek, na katerem je potekala razprava o premajhnem številu žensk v sektorju informacijske in komunikacijske trgovine ter v medijih. V namen povišanja števila žensk na teh področjih se je Parlament odločil predlagati več spodbud za karierno usmerjanje deklet v komunikacije. Poslanci so se seznanili tudi s poročilom o enakosti spolov na področju medijev, ki poziva parlament, naj oblikuje predloge za zvišanje števila žensk v medijih in zmanjšanje plačnih razlik. Nadalje so poslanci izglasovali resolucijo, s katero zahtevajo, da se kriterij enakopravnosti med spoloma vključi v vse prihodnje trgovinske sporazume. Razlog za to naj bi bil velik vpliv takih sporazumov na sektorje, kjer je zaposlenih veliko žensk. To so predvsem kmetijstvo, tekstilna industrija in zdravstvena nega.

Za konec še vesela novica za ljubitelje daljšega jutranjega spanca. Evropski parlament je sprejel, sicer nazavezujočo, resolucijo, ki Evropsko komisijo poziva, naj preuči učinke premikanja ure na poletni čas in obratno. Pri tem je parlament navajal ugotovitve različnih raziskav, da spreminjanje ure povzroča kratkoročne težave s spanjem, slabo vpliva na zdravje in sposobnost dela. Za spremembo bi bila potrebna podpora večine nacionalnih vlad in parlamentov, postopek pa bi lahko trajal več kot leto dni. Oktobra nam premikanje ure tako žal še ne uide.