Britoff radodarnega Mattea Renzija

Aktualno-politična novica
9. 1. 2015 - 7.05
 / BritOFF

 

SEDMA

 

V duhu otoplitve odnosov med Kubo in Združenimi državami Amerike so kubanske oblasti osvobodile 6 političnih zapornikov. Do osvoboditve je prišlo brez običajnih sodnih procesov, ki so bili sicer ustaljeni v takih primerih. Kubanska stran očitno jemlje resno zavezo o osvoboditvi 53 političnih zapornikov, ki jo je dala ameriškemu predsedniku Baracku Obami.

Medtem pa je ameriška stran napovedala, da bo namestnica državne sekretarke ZDA Roberta Jacobson obiskala Kubo 21. januarja. Šlo bo za prvi uradni obisk ameriških predstavnikov na Kubi po uveljavitvi embarga pred več kot pol stoletja. Pogovori naj bi tekli predvsem o vprašanju migracij med državama.

Nadaljujemo v še eni socialistični deželi. Vietnam je dekriminaliziral zveze med istospolno usmerjenimi. Z odločitvijo ljudske skupščine v Hanoju je prenehal veljati zakon, ki prepoveduje sklenitev zakonske zveze med osebami istega spola in predvideva visoke denarne kazni za to nekdaj kaznivo dejanje. Vietnam je tako postal ena od najliberalnejših držav v regiji glede tega vprašanja. Komunistično oblast so k sprejetju te odločitve spodbudili obeti povečanja števila obiskov istospolno usmerjenih turistov v državi in rasti turističnega sektorja vietnamskega gospodarstva, ki trenutno obrne 7 miljard evrov letno.

Zaključujemo pri sosedih. Hrvaška policija je aretirala nekdanjega predsedniškega kandidata Ivana Vilibora Sinčića in še okoli 40 pripadnikov njegove organizacije Živi zid, ki nasprotuje deložacijam državljanov. Aktivisti so bili aretirani pri poskusu preprečitve prisilne izselitve bolnega starejšega občana. Deložacija nebogljenega državljana je bila po aretacijah vseeno izvršena. Naj spomnimo, da je 24-letni Sinčić bil največje presenečenje prvega kroga hrvaških predsednišlih volitev in se je z dobrimi 16 odstotki uvrstil na tretje mesto.

 

OSMA.

 

Italijanski premier Matteo Renzi se sooča s plazom kritik zaradi predloga zakona, ki ga je skušal spraviti skozi zakonodajni proces, a ga je moral naknadno umakniti. Renzijeva vlada je 24. decembra po hitrem postopku potrdila predlog davčne zakonodaje in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Očitno je premier upal, da bodo njegovi sodržavljani preveč zaposleni s pripravami na prihajajoče novoletne praznike, da bi se ubadali z njegovim načrtom o reformi davčne zakonodaje.

Na neki način je imel tudi prav. Šele v zadnjem tednu je pozornost vzbudila določba 19. člena predloga zakona, ki se glasi, da kdor utaji manj kot 3 odstotke dohodkov glede na vse prijavljene dohodke, ne nosi kazenske odgovornosti. Določba je že sama po sebi sporna, saj je pisana na kožo najpremožnejšim, ki bi se vsekakor razveselili pravice do legalizirane utaje davkov v višini treh odstotkov svojih prihodkov. V oči pa zlasti bode dejstvo, da je določba pisana na kožo enemu od najpremožnejših, Silviu Berlusconiju.

Ampak pojdimo po vrsti. Renzi je predlog zakona pod kritikami javnosti moral umakniti, ministrstvo za gospodarstvo, ki je pripravilo predlog reforme davčne zakonodaje, pa je kategorično zanikalo, da bi vključili sporno določbo, zato se je pojavilo vprašanje, kdo je tik pred predložitvijo zakona v obravnavo vladi dopisal sporne vrstice. Premier Renzi je prvih nekaj dni vztrajno zanikal, da bi on dodal sporno določbo, nato pa se mu je pod plazom kritik vrnil spomin in je priznal, da je določba njegovo delo.

Kakorkoli že, če bi določba bila sprejeta, bi to za Berlusconija bilo najlepše božično darilo. Preprost izračun pokaže, da mu je bila v pravnomočni obsodbi, izrečeni avgusta 2013 v primeru Mediaset, dokazana utaja davkov v višini slabih dveh odstotkov glede na dohodninsko napoved. Ker bi zakon veljal retroaktivno, torej za nazaj, bi Berlusconi s pritožbo zlahka dosegel razveljavitev obsodbe. Renzi se te dni sicer petelini, da umaknjenega predloga ne bo vrnil v obravnavo, dokler Berlusconi ne odsluži zadnjega dneva kazni, ampak tu gre za navadno sprenevedanje.

Berlusconiju je prav malo mar za kazen, ki mu je sicer bila zmanjšana s štirih let zaporne kazni na leto opravljanja del v javno dobro enkrat tedensko, kar je skorajda že odslužil. Razveljavitev obsodbe bi pomenila, da bi zanj prenehali veljati zakonski omejitvi zaradi pravnomočne obsodbe, ki mu za dobo dveh let preprečujeta opravljanje kakršnekoli javne funkcije in za dobo šestih let prepovedujeta kandidiranje na volitvah. Tako bi lahko Berlusconi že na naslednjih volitvah kandidiral na čelu svoje stranke Naprej Italija.

Najverjetneje bo določba, ki bi Berlusconija oprala pravnomočne obsodbe, zaradi pritiska javnosti odstranjena iz predloga zakona, tako da Renzi očitno ne bo uspel izročiti svojega darila. Veliki spodrsljaj pa je prišel ravno v času, ko premier potrebuje najširšo podporo v parlamentu za izvolitev novega predsednika republike po odstopu Giorgia Napolitana na silvestrski večer in za sprejetje novega volilnega zakona, ki bi uvedel večinski volilni sistem ter druge reforme. Obtožbe, da je bila določba namenjena pridobitvi Berlusconijeve podpore za omenjena glasovanja, pa postajajo vse glasnejše. Najverjetneje res ni naključje, da je v istih dneh, ko je vlada potrdila predlog zakona z Renzijevo določbo, Berlusconi izrazil pripravljenost, da bi podprl nekdanjega premiera Romana Prodija kot predsedniškega kandidata.

Za izvirno pravno ter politično mahinacijo si Matteo Renzi nedvomno zasluži naziv političnega klovna tedna. Medtem pa so se mnogi njegovi sonarodnjaki spomnili na citat slovitega novinarja in zgodovinarja Indra Montanellija: “O nekaterih politikih ne moreš nikoli imeti zadosti slabega mnenja.”

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness