Britoff rumene flote

Zgodovinsko zrcalo

Zdaj ko je Sueški prekop ponovno pretočen in pred njim ni več dolge vrste ladij, vas lahko v zgodovinskem BritOFFu spomnimo, da je bil Sueški prekop zaradi različnih razlogov pred tem zaprt že osemkrat, najdlje kar za osem let med letoma 1967 in 1975. Še pred tem so ga zaprli ob otvoritvi prekopa 17. novembra leta 1869, ki se jo je udeležil avstrijski cesar Franc Jožef s soprogo, cesarico Sisi. Cesar je na ceremonije, ki so trajale dva dni, na cesarski jahti prišel iz Palestine, kjer je obiskal Betlehem. Odprtje so spremljali številni ognjemeti, kot prva pa je prekop uradno prečkala francoska kraljeva jahta L'Aigle [lEgəl] s cesarico Eugénie v imenu cesarja Napoleona III. Brez zapletov ni šlo; še preden so prve ladje prečkale prekop, je francoska ladja Péluse, ki se je zasidrala v vmesnem jezeru Timsah, nasedla in za en dan blokirala prehod. Takole je o otvoritvi poročal liberalni Slovenski narod.

Cesar je prišel iz Jafe v Port-Said in bode nazoč pri odpiranji sueškega kanala. 17. tega meseca bo dovršen prekop, ki Azijo od Afrike odtrga, dva morja zveže in ki bo za svetovno kupčijo imenitna vodna cesta. Sedemnajst let se je delalo na tem prekopu. Delo je vodil inženir Lesseps [lEseps]. Na današnji dan se bo podrl zadnji jez in celo brodovje ladij so bode v prvič peljalo po tem kanalu, ki je veljal, predno je izkopan bil, 500 milijonov!

Katoliška Zgodnja danica je prednosti prekopa videla predvsem v prodaji slovenskega sadja na Daljnem vzhodu in lažjem misijonarskem delu v Aziji.

Sueški prekop zdaj sklepa srednje z Rudečim morjem in morska pot v Indijo je za polovico obkrajšana. Kadar bodo narejene še potrebne železnice na Jutrovo, utegnejo tudi slovenske pokrajine od tod marsikak dobiček imeti, zlasti veliko sadja in zelja more iti v une kraje, kjer tacega živeža ne pridelujejo.

Najdaljše zaprtje Sueškega prekopa je sledilo šestdnevni vojni leta 1967. Ko je izraelska vojska zavzela polotok Sinaj, je prekop postal prva obrambna linija Egipta, po premirju pa tudi Izraela samega, ali kot se je izrazil izraelski poveljnik Moše Dajan, “najboljši protitankovski jarek na svetu”. Egiptovski predsednik Nasser je ukazal zaprtje prekopa; na obeh koncih je egiptovska vojska potopila več starih ladij, prekop pa je bil miniran. Izrael je v prihodnjih letih na svoji strani zgradil velike peščene nasipe, visoke 25 metrov. Izračunali so, da bo Egipčanom vzelo vsaj dva dni, da se prebijejo skoznje, v tem času pa bi Izrael izvedel protiofenzivo. Oktobrska vojna leta 1973 se ni odvila po teh načrtih. Egiptovski vojaški inženirji so z vodnimi topovi v nekaj urah v nasipu ustvarili sedemdeset prehodov, skozi katere je egiptovska vojska napadla Sinaj.

Ker se je zaprtje zgodilo tako nepričakovano in je bil prekop zaprt na obeh koncih hkrati, je 14 ladij osem let ostalo ujetih v prekopu. To je bila tako imenovana rumena flota. Ta vzdevek so ladje dobile zaradi puščavskega peska, zaradi katerega so sčasoma postale rumenkaste. Štiri britanske, dve ameriški, poljski, švedski in zahodnonemški ter po ena francoska, bolgarska in čehoslovaška ladja so se zasidrale v Velikem grenkem jezeru, ki leži sredi Sueškega prekopa. Posadke na ladjah so se menjale na tri ali štiri mesece, tako da je na koncu na rumeni floti služilo okoli 3000 mornarjev. Med drugim so leta 1968 organizirali svoje olimpijske igre, na katerih so tekmovali v jadranju, atletiki, streljanju in vaterpolu. Zmagali so Poljaki.

Zaprtje Sueškega prekopa je med drugim povzročilo nastanek največjih ladij. Največji naftni tankerji, ki so bili zgrajeni v tem času, so namreč največje ladje kadarkoli zgrajene, saj presegajo omejitev dolžine 400 metrov, kar je največja dovoljena dolžina ladij, ki smejo prečkati prekop. Danes to velja kot omejitev za največje ladje in je dolžina tudi ladje Ever Given, ki je nedavno blokirala prekop.

Prekop je bil končno ponovno odprt poleti leta 1975. Najzahtevnejše je bilo odstranjevanje morskih min in neeksplodiranih topovskih granat. Operacijo je na začetku vodila ameriška vojska, kasneje pa jo je prevzela egiptovska. Iz vode so potegnili kar 7500 eksplozivnih sredstev.