BritOFF sam svoj

Aktualno-politična novica
25. 6. 2021 - 10.05
 / BritOFF

Ljubljana

Pozdravljeni še v drugem prazničnem petkovem BritOFFu, v katerem se ukvarjamo s prestolnico naše tridesetletne države. Glede na to pomembno vlogo je velika sreča, da je bila 25. junija leta 1991 prav Ljubljana tista, ki je najresneje vzela besede tedanjega predsednika Milana Kučana: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« Ljubljana si namreč danes sanje ne le dovoli, ampak jih tudi živi.

O tem ne govorijo zgolj prvoosebne izkušnje vseh Ljubljančank in Ljubljančanov, ampak tudi trdna dejstva. Ljubljana je namreč po osamosvojitvi močno okrepila že prej vodilni vpliv v državi. Danes Ljubljana z okolico poskrbi za približno tretjino slovenskega bruto domačega proizvoda. BDP na prebivalca je v Ljubljani za približno 40 odstotkov višji od slovenskega povprečja. Zaradi tega pride v Ljubljano vsak dan delat 134 tisoč ljudi iz drugih občin. Število delovnih mest je za 16 odstotkov večje od števila delovno aktivnih prebivalcev.

Vsi ti uspehi seveda ne bi bili mogoči brez osamosvojiteljev. Ne tistih, ki si sami tako pravijo, temveč tistih, ki svoje dolžnosti pred tridesetimi leti niso izpolnili zaradi svojih političnih ambicij, ampak zaradi pripadnosti svojemu mestu. Ne smemo pozabiti, da prestolnice v tem ključnem zgodovinskem trenutku niso branili le teritorialci, ampak predvsem domači miličniki, občanke in občani ter občinske službe, na primer Ljubljanski potniški promet, ki je s svojimi vozili postavil barikade. Prav vsem njim je občina na Trgu prekomorskih brigad postavila nov spomenik. Slavnostni govornik je bil – sicer priseljeni, a vendar Ljubljančan – Milan Kučan, ki je povedal, da spomenik govori o času, ko so bili Ljubljančani demokratično odločitev za svojo državo pripravljeni podpreti z uporom. Poudaril je, da je to tudi spomenik modrosti poveljnikov, miličnikov in drugih, ki so preprečili, da bi se njihovi borci morali soočiti z orožjem takrat močnejšega nasprotnika.

Prenova Trga prekomorskih brigad, na katerem je do lani stal slovit, a ne ljubljanski tramvaj, se bo sicer nekoliko zavlekla. Razlog za to je prav slavna zgodovina Ljubljane. Na gradbišču so namreč odkrili ostanke antične Emone. Gre za predmestje rimske utrdbe, ki do zdaj ni bilo dobro raziskano. Med drugim so arheologi odkrili steklarsko delavnico s pečmi, ostanki staljenega stekla in rude ter steklenimi predmeti.

V zadnjem obdobju zgodovine si je Ljubljana pridobila mnoge laskave nazive. Med vojno je postala mesto heroj, z osamosvojitvijo prestolnica nove države, pred petnajstimi leti pa najlepše mesto na svetu. Brez dvoma si bo Ljubljana v prihodnjih letih prislužila marsikatero še slavnejšo oznako.

 

Novice

Ameriški predsednik Joe Biden je s predstavniki senata iz obeh strank dosegel dogovor o investicijskem paketu, težkem tisoč milijard evrov. Od tega je novih sredstev za 485 milijard evrov, prostanek pa predstavljajo že odobreni infrastrukturni projekti. Denar naj bi porabili v naslednjih osmih letih. Približno sto milijard bo namenjenih obnovi cest, polovico manj pa javnemu prevozu. Vsota je polovico manjša od paketa vlaganj v infrastrukturo, s katerim je Biden začel pogajanja s senatom. Točka spora je bilo seveda vprašanje financiranja te državne potrošnje. Republikanci in del demokratov namreč niso hoteli povečevati državnega dolga ali zvišati davkov. Biden je želel skleniti dogovor vsaj z nekaterimi republikanskimi senatorji in bolj sredinskimi demokrati, zato je pogovore vodil predvsem z njimi. Dogovor sedaj predvideva, da se bo infrastruktura delno financirala iz neporabljenih sredstev v okviru do sedaj sprejetih covidnih paketov. Največ negodovanja prihaja z levega krila demokratske stranke, ki meni, da je sedaj močno okrnjen načrt premalo ambiciozen.

Na vrhu Evropske unije sta bila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron neuspešna s svojim predlogom za srečanje evropskih voditeljev z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Obe največji evropski državi si želita stabilizacije odnosov z Rusijo, ki jih zadnjih nekaj let zaznamuje predvsem uveljavljanje vedno novih sankciji. Na tej poti si želijo ostati predvem baltske države, Poljska in Nizozemska. Je pa vrh EU prinesel nov dogovor o tako imenovani pomoči Turčiji za zaustavitev migracij. Gre za potrditev nadaljevanja obstoječega dogovora s Turčijo, po katerem ta država zadržuje begunce iz Sirije in drugih držav na Bližnjem vzhodu ter z drugih koncev Azije, na primer iz Afganistana, v zameno za evropski denar.

Vlada je na včerajšnji seji ponovno dopolnjevala covidne odloke, tudi tiste, ki bodo na preizkušnji že danes. Zdaj velja, da na organiziranih shodih na prostem, na katerih se zbere do sto ljudi, maske niso potrebne, niti ne velja pogoj PCT, je pa treba upoštevati 10 kvadratnih metrov na osebo in zagotoviti poldrugi meter razdalje med udeleženci. Če se zbere več kot sto ljudi, pa mora biti zadoščeno pogoju PCT. Poleg tega je sedaj tudi Slovenija začela izdajati evropsko zeleno potrdilo, ki ga je mogoče pridobiti na portalu zVEM. Za to bo seveda potrebna digitalna identifikacija. Bo pa tudi brez tega sedaj bistveno lažje priti do potrdila o cepljenju. V kratkem bodo vsi cepljeni, nato pa tudi prebolevniki potrdilo prejeli po pošti. Vsi izvajalci cepljenja bodo najpozneje s 1. julijem ob cepljenju začeli izdajati še digitalno evropsko potrdilo o cepljenju, izvajalci testiranj pa potrdilo o testiranju. Poleg tega bo z julijem do potrdila o testiranju, prebolelem covidu ali cepljenju mogoče priti tudi v lekarnah.

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness