Britoff slabe gradnje

Aktualno-politična novica
6. 3. 2018 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10.05. 

V današnjem lokalnem Britoffu pa o novem podružničnem vrtcu Pekre in njegovi slabi izvedbi. Po tem ko si je glavna enota vrtca Studenci leta prizadevala za selitev enote Pekre, je slednjo v kraju Limbuš blizu Maribora zgradilo podjetje Markomark. Stara enota je imela namreč premalo prostora, poleg tega pa še visoke stroške zaradi zastarelih sistemov ogrevanja in kanalizacije. Vrtec se je boril tudi s plesnijo in pogostimi okvarami v kuhinji. Po osmih letih od odobritve projekta je bila enota zgrajena lanskega oktobra, kmalu pa so se v novih prostorih začeli kazati znaki nepravilne in nenatančne gradnje. Pomanjkljivosti, o katerih je govora, so pokajoč omet, odstopajoče fuge v avli, kljuke, ki padajo z vrat, streha, ki zamaka, zunanja igrala, nevarna otrokom in okna, ki ne tesnijo in prepuščajo dež v notranjost. Poleg tega se tla okoli vrtca zaradi razmočenosti ponekod pogrezajo, na vzgojiteljico pa je pred kratkim padel kup snega s strehe tik nad vhodom v vrtec.

Za vse napake pri gradnji je odgovorno lokalno podjetje Markomark Nival s Ptuja, ki ga je na razpisu izbrala Občina Maribor. Ker je novogradnja še v garanciji, zaposleni v vrtcu ne smejo ničesar popravljati sami oziroma najeti drugega gradbenega podjetja, ki bi se lotilo sanacije. Podjetje Markomark zaenkrat ni pojasnilo, zakaj je prišlo do tako očitnih nepravilnosti. Na Občini Maribor, ki je pokrila stroške gradnje, pa so povedali le, da izvajalec napake že odpravlja, in to v garancijski dobi, kar pomeni brezplačno storitev.

Selitev enote Pekre na novo lokacijo je bila odobrena leta 2010, po tem ko je to zaradi težav, kot je plesen, priporočila celo zdravstvena inšpekcija. Gradnja se ni začela do lanskega leta, saj si je mariborska občina prizadevala pridobiti evropska sredstva, ki bi te stroške pokrila. Ker jih ni dobila, se je gradnjo zato lani odločila financirati samostojno. Gre za enega redkih večjih projektov občinske novogradnje v Mariboru v zadnjih letih. Na razpisu je občina nato med desetimi prijavljenimi kandidati izbrala podjetje Markomark, ki je oddalo najcenejšo ponudbo. Za 993 tisoč evrov je zgradilo nov vrtec, z vsemi pomanjkljivostmi vključenimi v ceno.

 

Ob 8.05. 

S preštetjem volilnih lističev iz tujine se zaključujejo deželnozborske volitve v avstrijski Koroški. Na teh je, v nasprotju s splošnimi parlamentarnimi volitvami, največjo podporo dobila Socialdemokratska stranka, ki je za en parlamentarni sedež izboljšala svoj predhodni volilni rezultat. Stranka svobodnjakov, na drugem mestu po moči podpore, je ohranila enako število poslanskih sedežev, medtem ko stranka Zelenih ni dosegla 4-odstotnega volilnega praga. Volilni rezultat tako onemogoča kakršno koli koalicijo, ki ne bi vključevala Socialdemokratske stranke.

Zaradi slabega volilnega rezultata je v Italiji s položaja vodje Demokratske stranke odstopil Matteo Renzi. Stranka je na letošnjih volitvah dosegla le 19 odstotkov glasov; za primerjavo: leta 2013 je dosegla 31 odstotkov. Pred odstopom pa je Matteo Renzi še zatrdil, da Demokratska stranka ne bo vstopila v koalicijo s  skrajneži, misleč na Severno ligo ali Gibanje petih zvezd, in da zato odhajajo v opozicijo. Stranka bo novega predsednika izbrala na kongresu stranke po oblikovanju novega parlamenta.

Matteu Renziju, ki so ga Firenčani izvolili v senat, pa se bo tam pridružila Tatjana Rojc, članica Demokratske stranke, ki je kandidirala v občini Trst. Slovenske zamejske organizacije se potencialne predstavnice v rimskem senatu veselijo. Svet slovenskih organizacij si želi, da bi z novo senatorko dosegli uvedbo zajamčenega predstavnika zamejskih Slovencev v parlamentu. Tudi Tatjana Rojc je to nalogo izpostavila kot prednostno; predvsem, ker je po Zaščitnem zakonu za slovensko manjšino zagotovljena izvolitev poslanca, ki v italijanskem parlamentu zastopa interese slovenske manjšine v tej državi. Italijanska oblast bi takšnega zastopnika, kot ga imata italijanska in madžarska manjšina v slovenskem parlamentu, morala zagotoviti že po zakonu iz leta 2001. Do sedaj se je na vseh volitvah po drugi svetovni vojni v italijanski parlament prek različnih strank uspelo prebiti enemu zamejskemu Slovencu.

Slovenija se je pridružila 13 članicam Evropske unije in v skupni izjavi unijo pozvala k ohranitvi višine evropskih sredstev za boj proti klimatskim spremembam. V izjavi članice predlagajo, da se trenutno načelo, torej razporeditev ene petine evropskega proračuna za projekte, povezane z ohranjanjem podnebja, prenese tudi v novi večletni evropski program oziroma naj se ta odstotek še poveča. Evropska unija za boj s podnebnimi spremembami trenutno porabi približno 18 odstotkov svojega proračuna. Omenjene članice so še predlagale, da naj Evropska unija po letu 2020, ko bo novi proračun že v veljavi, letno nameni 100 milijard dolarjev, tako denarja iz zasebnih virov kot iz proračuna, za pomoč državam v razvoju pri uresničevanju ciljev Pariške okoljske pogodbe.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.