Britoff solidarnosti s Kurdi

Ameriški minister za obrambo Mark Esper je po odobritvi predsednika Donalda Trumpa napovedal, da bodo Združene države Amerike v Saudovo Arabijo in Združene arabske emirate na njuno prošnjo poslale dodatno opremo in vojake. Njihovo natančno število še ni določeno, a naj ne bi bilo šteto v tisočih. Odločitev prihaja nedolgo po bombardiranju saudske naftne infrastrukture, ki je razpolovilo proizvodnjo nafte v državi in za katerega so odgovornost prevzeli Hutiji. Ti so medtem že povedali, da napade na Saudovo Arabijo ustavljajo, zaustavitev ognja pa v zameno pričakujejo tudi od Saudove Arabije. Ta s podporo ZDA proti hutijski vladi v Jemnu vodi vojaško koalicijo od leta 2015, Združeni narodi pa so v Jemnu kot posledico vojne razglasili največjo humanitarno krizo na svetu.

Turško sodišče je zamrznilo izpustitev na prostost Selahattin Demirtaş, nekdanjega sovodje opozicijske in prokurdske Ljudske demokratske stranke oziroma HDP. Demirtaş je bil aretiran leta 2016 skupaj z dvanajstimi drugimi HDP-jevimi poslanci in poslankami, sodišče pa je nedavno odločilo, naj na razsodbo čaka na prostosti. Preden pa bi ga lahko izpustili, so tožilci sprožili še eno preiskavo delovanja Demirtaşa in nekdanjega sovodje stranke Figen Yüksekdağ ter zahtevali njuno ponovno aretacijo, čemur je sodišče pritrdilo. Oba politika se soočata z obtožbami terorizma, Demirtaşu grozi tudi dosmrtna zaporna kazen. Obtožbe temeljijo predvsem na stikih stranke HDP s kurdsko organizacijo Delavska stranka Kurdistana oziroma PKK, ki jo Turčija uvršča med teroristične organizacije. Člani HDP se sicer pogosto soočajo s turško represijo. V zadnjih mesecih je bilo aretiranih petsto članov HDP, avgusta letos pa so bili trije demokratično izvoljeni župani iz vrst HDP v mestih Diarbakir, Mardin in Van odstavljeni, mesta pa so prišla pod upravo centralne vlade. Kot razlog za odstavitev turške oblasti navajajo strankin sistem sovodenja, po katerem si na vsaki vodstveni funkciji, tudi pri županjevanju, oblast delita moški in ženska.

V petek zvečer so se v egiptovski prestolnici Kairo ter v mestih Aleksandrija in Suez zbrali manjši protesti, ki so zahtevali odstop predsednika Abdela Fataha al-Sisija. Sprožil jih je posnetek, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, v katerem egiptovski podjetnik v prostovoljnem izgnanstvu Mohamed Ali predsednika al-Sisija krivi korupcije in poziva ljudi k protestom. Mohamed Ali podobne posnetke objavlja vse od začetka septembra. V Egiptu so sicer neavtorizirani protesti, kot so bili tisti v petek, prepovedani od leta 2013, ko je al-Sisi, takrat obrambni minister, izvedel vojaški puč in z oblasti izrinil demokratično izvoljenega Mohameda Morsija. V tem času je al-Sisi izvedel varčevalne ukrepe, ki so za slabe štiri odstotke povečali revščino v državi, v kateri po uradnih statistikah vsak tretji državljan živi pod pragom revščine.

Manjši protesti so se v organizaciji platforme Kje bomo pa jutri spali? odvili tudi v Ljubljani. Pred parlamentom je nekaj deset protestnikov s spalkami, šotori in vzmetnicami opozarjalo na nevzdržno stanovanjsko situacijo in od vlade zahtevalo, naj stanovanjska politika, ki bi zagotovila dostopna stanovanja, postane njena prioriteta. Proteste je spremljal pester program – predavanja, glasba in ogled filma.