BritOFF starih zaveznikov

Na vzhodu Ukrajine spet vre. Na obeh straneh meje se kopičijo vojaki in orožje. Ukrajina želi privabiti čim več Natovih vojakov, Rusija pa se jih poskuša čim hitreje znebiti. Tokrat se bomo oddaljili od samega ukrajinsko-ruskega konflikta in se osredotočili na vojaška zavezništva. Zveza Nato je nedvomno največje in eno najmočnejših vojaških zavezništev v zgodovini človeštva. Zveza Nato je bila ustanovljena leta 1949 in torej dosega spoštovanja vredno starost, če na kontinuiteto zavezništev gledamo v primerjavi z zgodovinskimi obdobji, ko so vojaška zavezništva, ki so v svojih besedilih neredko vsebovala besede “večno prijateljstvo”, nastajala in propadala tako rekoč čez noč. Kljub temu pa zveza Nato še zdaleč ni najstarejše še veljavno vojaško zavezništvo. Na frekvenci 89,3 MHz vam sredo dopoldne popestrimo z zgodovinskim BritOFFom, tokrat o najstarejšem veljavnem vojaškem paktu v zgodovini, angleško-portugalskem zavezništvu.

Prvo potrjeno sodelovanje med Portugalsko in Združenim kraljestvom sega slabo tisočletje v preteklost, ko sta bili pravni predhodnici obeh sodobnih držav Kraljevina Portugalska in Kraljevina Anglija tako rekoč še v povojih. V 12. stoletju je Iberski polotok, ozemlje katerega danes upravljata Španija in Portugalska, izgledal precej drugače kot danes. Večino polotoka so od 8. stoletja namreč okupirali Arabci, ki so bili sredi 12. stoletja združeni pod okriljem Almoravidskega imperija. To je bilo obdobje rekonkviste – ponovne krščanske ozemeljske širitve na arabski Iberski polotok pod vodstvom kraljestev Francije, Aragona, Navare, Kastilje, Leona in seveda tudi desetletje prej ustanovljene Portugalske. Leta 1147 si je Portugalsko kraljestvo prizadevalo za okupacijo arabskega mesta Al Išbuna, pomembne strateške utrdbe, ki je v naslednjih stoletjih postala portugalska prestolnica Lizbona. Portugalsko obleganje Lizbone se je odvijalo v istem času kot začetek druge križarske vojne, v kateri je sodelovalo veliko število angleških vojakov. Ti so na poti v Sveto deželo okrepili portugalske sile in v štirih mesecih zlomili lizbonsko obrambo.

Nadaljnje pozitivne odnose med državama je kronala sklenitev angleško-portugalskega zavezništva leta 1294. Do obnovitve pakta je prišlo stoletje kasneje, leta 1373, po skupni zmagi v bitki proti Kastilji, 13 let kasneje pa je bilo s podpisom Windsorskega pakta zavezništvo dokončno ratificirano. Do ustanovitve zveze Nato, katere članstvo imata obe državi, je angleško-portugalsko zavezništvo doživelo nekaj obnovitev zaradi nemirne politične narave Stare celine. Tu je pomembno izpostaviti predvsem špansko-angleško vojno v 16. stoletju, ko je morala Portugalska priznati premoč Španiji in v okviru Iberske zveze v vojni sodelovati na njeni strani.

V moderni dobi se je v primerjavi s klasičnimi srednjeveškimi namen vojaških zavezništev precej spremenil. Čeprav se še vedno uporabljajo za zbiranje čim večje vojaške moči, so meddržavna vojaška zavezništva danes predvsem znak moči in so manj namenjena fizični vojaški invaziji. Treba pa je poudariti, da so bila zavezništva v politično nestabilnih časih, v katerih je tudi nastal angleško-portugalski pakt, praktično nujna za preživetje države.