Britoff, totalen britoff!

Britoff, totalen britoff!

Aktualno-politična novica
15. 10. 2012 - 10.05
 / BritOFF

ob 07.05

V soboto zvečer se je na ulicah Portugalske ponovno zbralo več tisoč ljudi, ki protestirajo proti varčevalni politiki te globoko zadolžene države. Protestniki so zahtevali odhod desnosredinske vlade pod vodstvom Pedra Passosa Coelha. Samo na ulicah Lizbone se je zbralo okoli deset tisoč ljudi, ki so se jim pridružili tudi številni priljubljeni glasbeniki, igralci in pisatelji, ki so priredili številne koncerte in govore proti vladi ter Evropski uniji, Evropski centralni banki in Mednarodnemu finančnemu skladu. K protestom je v Portu in drugih portugalskih mestih pozval tudi največji sindikat CGTP, ki je pozval k splošni stavki, ki naj bi potekala 14. novembra. Protesti bi se lahko nadaljevali že danes, ko bo portugalska vlada razpravljala o nadaljnjih varčevalnih ukrepih, omenja se enormno zvišanje davkov.

Brazilska policija je včeraj prevzela nadzor v dveh najnevarnejših predelih Ria de Janeira, favelah Jacarezinho in Manguinhos, znanih po preprodaji mamil. V akciji naj bi sodelovalo 800 policistov, do incidentov naj ne bi prišlo. Brazilske oblasti želijo v najnevarnejših predelih velemest vzpostaviti red pred letom 2014, ko bo Brazilija gostila najpomembnejši športni dogodek leta - svetovno prvenstvo v nogometu.

Splitski nogometni klub Hajduk se je znašel pred stečajem. Splitska mestna skupščina klubu ni odobrila jamstva za najem štirih milijonov evrov novega posojila, kar pomeni stečaj za klub z več kot stoletno tradicijo. Mesto je namreč že pred časom klubu dalo jamstvo za osem milijonov evrov posojila, kar pa očitno ni zadoščalo. Po silovitih protestih najbolj zvestih navijačev Hajduka pa je splitski župan Željko Kerum napovedal, da bo sklical novo sejo mestnega sveta, na kateri bodo mestni svetniki izglasovali jamstvo za novo posojilo klubu. Torcide, navijači Hajduka, so kljub napovedi župana za danes napovedali nov shod.

 

ob 08.05

Libijski parlament je za novega mandatarja izvolil Alija Zeidana, dolgoletnega nasprotnika odstavljenega diktatorja Moamerja Gadafija. Zeidan je prejel 93 glasov dvestočlanskega parlamenta, njegov edini protikandidat, Mohammed al-Hrari, pa 85. Zeidan bo zamenjal Mustafo Abu Šagurja, ki mu Libijci očitajo, da mu ni uspelo zagotoviti reda v državi in mu je parlament vzel mandat po tem, ko so zavrnili njegov predlog za imenovanje "krizne" vlade desetih ministrov.

Sedanja vladna koalicija Zveza Evropska Črna gora, v kateri sta Demokratska stranka socialistov bivšega premiera Mila Đukanovića in Socialdemokratska stranka, je na predčasnih volitvah v Črni gori prejela največ glasov. Po podatkih vzporednih volitev črnogorske televizije je zveza Evropska Črna gora prejela 46 odstotkov glasov, Demokratska fronta 20 odstotkov, Socialistična narodna stranka 13 odstotkov, Pozitivna Črna gora pa 9,5 odstotka glasov. V parlament naj bi uspelo priti tudi Bošnjaški stranki in dvema albanskima nacionalnima strankama, za katere so veljala posebna volilna pravila. Volilna udeležba je bila približno 70-odstotna.

V prvem delu parlamentarnih volitev v Litvi pa naj bi po rezultatih vzporednih volitev uspeh dosegla levousmerjena opozicija. Delavska stranka je glede na rezultate teh vzporednih volitev dobila 19,8 odstotka glasov, socialdemokrati pa 17,8 odstotka. Konservativna Domovinska unija sedanjega premiera Andriusa Kubiliusa je pristala na tretjem mestu s 16,7-odstotno podporo volivcev, Liberalno gibanje pa je z 8,5 odstotka glasov četrto. Na volitvah je danes 2,6 milijona Litovcev po proporcionalnem sistemu izbiralo 70 od 141 poslancev. Drugi del volitev bo čez dva tedna, ko bodo neposredno volili še preostalih 71 poslancev. Ob volitvah v baltski državi poteka tudi pravno nezavezujoč referendum o gradnji nove jedrske elektrarne v Visaginasu.

Prvi delni rezultati lokalnih volitev v 589 belgijskih občinah pa so pokazali na preboj flamskih nacionalistov N-VA Barta De Weverja. Po dvajsetih odstotkih preštetih glasov je De Weverjeva lista z 38 odstotki podpore volivcev v prednosti tudi v belgijskem gospodarskem središču Antwerpen. Tudi rezultati z drugih volišč v flamskem delu Belgije kažejo na preboj De Weverjeve stranke. Prvi delni rezultati so pokazali, da so volivci stranki naklonili od 20 do 30 odstotkov glasov.

ob 09.05

Na prvi deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Gorici so poudarili, da bi dežela Furlanija Julijska krajina lahko storila več za zaščito Slovencev, če njena posebna avtonomija izhaja iz navzočnosti slovenske narodne skupnosti. Predstavniki Slovenskega raziskovalnega inštituta so na konferenci orisali raven izvajanja zaščite tako na osnovi državnega zaščitnega zakona kot deželnega zakona, iz njihovih poročil pa je izhajalo, da se oba zakona izvajata le delno. Na konferenci so opozorili tudi na vprašanje nezadostnih sredstev v deželnem skladu za slovensko manjšino ter ukinjanje oziroma združevanje ustanov, krajevnih uprav in šol. Udeležence konference pa je pričakalo večje število uslužbencev slovenskih ustanov v Italiji, ki so s protestno manifestacijo opozorili na nevzdržno stanje ustanov, ki niso v stanju izplačati uslužbencem mesečnih prejemkov oziroma so prisiljene v druge boleče finančne ukrepe.

V Kranju so opazili močan porast števila prošenj za brezplačen dnevni topel obrok v razdelilnici hrane. Center za socialno delo je zato v dogovorih z občino, da bi povečala število napotnic. Občina pa predlaga, da hrana ne bi bila več brezplačna, temveč bi uporabniki mesečno plačali devet evrov, s čimer naj bi po njihovem mnenju prišlo še do večjega spoštovanja in odgovornejšega odnosa do obrokov hrane. V kranjski razdelilnici hrane naj bi, omejeni s 60 napotnicami, ki jih je odobrila občina, dnevno hrano uspeli zagotoviti med 70 in 80 ljudem. Vendar naj bi imeli pripravljeno čakalno vrsto, na kateri so tudi cele družine. Poleg tega pa naj bi bilo tudi vse več upokojencev, ki le za malenkost presegajo cenzus 300tih evrov mesečno za pridobitev napotnice za razdelilnico hrane in jim tako brezplačen obrok ne pripada.

Hrvaška škofovska konferenca Iustitia et pax je izrazila zaskrbljenost zaradi potez hrvaških oblasti pri reševanju sporov o meji s sosednjimi državami. Med drugim je ocenila, da Hrvaška še ni uresničila svoje suverenosti na Trdinovem vrhu kljub nedvomni pripadnosti omenjenega območja Hrvaški. V Savudrijski vali se po njihovo začasno spoštuje sredinsko pravilo, vendar pa naj bi rešitev spora o meji s Slovenijo reševala mednarodna arbitraža, ki, kot trdijo, ne bo odločala zgolj na podlagi mednarodnega prava. Omenjajo še nevarnost, da bi Hrvaška ostala brez svojega ozemlja pri urejanju meje z Bosno in Hercegovino v Malostonskem zalivu, s Črno goro v Boki Kotorski ter s Srbijo ob Donavi. Po mnenju konference, ki se kiti z pravičnostjo in mirom, z ozemljem ni trgovine, nobena vlada niti predsednik države pa se nimajo pravice odpovedati celinskemu ali morskemu območju svoje države.

ob 10.05

Britanski premier David Cameron in njegov škotski kolega Alex Salmond naj bi danes odobrila načrt za referendumu o škotski neodvisnosti. London naj bi v skladu z načrtom škotski vladi odstopil pristojnosti za izvedbo zgodovinskega referenduma jeseni 2014, na katerem bodo Škoti odločali o prihodnosti 300 let stare zveze z Anglijo. Na referendumu bo škotsko prebivalstvo o prihodnosti pokrajine lahko odločalo z odgovorom da ali ne, na voljo pa ne bodo imeli možnost izbire postopnega prevzemanja oblasti. Po rezultatih zadnje ankete naj bi si neodvisnosti želelo le 28 odstotkov Škotov.

Turčija je sporočila, da so v soboto zaprli zračni prostor za sirska potniška letala. Po navedbah turškega zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja so ukrep sprejeli, ker Damask izkorišča potniška letala za prevoz vojaške opreme. Do prepovedi preleta je prišlo po tem, ko je Sirija prepovedala lete za turška civilna letala v svojem zračnem prostoru. Šlo za povračilni ukrep Damaska, potem ko so turški vojaški lovci v sredo k pristanku v Ankari prisilili sirsko potniško letalo, ker naj bi prevažalo rusko vojaško opremo in strelivo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v odzivu na turške očitke zatrdil, da je letalo prevažalo rusko opremo za radarske postaje, kar je bil zakonit tovor v skladu z mednarodnim pravom.

Avstrijski pustolovec Felix Baumgartner je v nedeljo med skokom iz kapsule z višine 39,04 kilometra, kamor ga je ponesel helijev balon, uspel prebiti zvočni zid. Dosegel naj bi hitrost 1342 kilometrov na uro. 43-letni Avstrijec je pristal vzhodno od mesta Roswell v ameriški zvezni državi Nova Mehika. Baumgartner je s skokom rekord najvišjega in najhitrejšega prostega padca, ob tem pa tudi rekord najvišjega poleta človeka z balonom.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness