BritOFF v Staršah

Ob 10.05

Spoštovani zbrani, dobro jutro. Ura je odbila pet čez deseto in na valovih Radia Študent je čas za prvi torkov lokalni BritOFF nove sezone. Danes je 280. dan letošnjega prestopnega leta, do konca leta tako po našem gregorijanskem koledarju ostaja še 86 dni.

Na to prelepo, sveže, a kljub temu prijetno oktobrsko jutro se odpravljamo v Starše. Starše so središčno naselje istoimenske občine na severovzhodnem delu Slovenije v sredi Dravskega polja. Po podatkih s prvega januarja letošnjega leta ima nekaj manj kot 4100 prebivalcev, meri pa le nekaj več kot 30 kvadratnih kilometrov. Občinski praznik praznujejo 31. maja, v spomin na dan, ko so se 1677. leta lokalni kmetje uprli tamkajšnjemu grofu, ker si je ta lastil lovske in ribiške pravice ter s tem kmetstvu seveda povzročal škodo.

A daljne dogodke pustimo ob strani. 25. junija letos, na dan državnosti, so na občinski spletni strani namreč objavili novico z naslovom: Umrl je župan Bojan Kirbiš.

Župan Bojan Kirbiš je v 60. letu preminil po dolgotrajni bolezni. Že pred 10 leti je bil na listi trenutno potapljajoče se stranke DeSUS izvoljen za župana, leta 2018, v času zadnjih rednih volitev, pa je s podporo DeSUSa in Janševe SDS prejel slabih 59 % glasov pred dvema neodvisnima kandidatoma. Zaradi prej omenjenih zdravstvenih problemov je že pred svojo smrtjo pooblastila za vodenje občine prenesel na podžupana iz upokojenske stranke Marjana Maleka in na predstavnika SDS Aleksander Fureka. Po smrti župana je občinski svet županska pooblastila podelil Maleku.

Seveda so bile razpisane nadomestne volitve, in sicer za 27. september. Občinske oziroma tako imenovane lokalne volitve so organizirane v skladu z večinskim volilnim sistemom, po zakonu pa morajo biti razpisane za do konca štiriletnega mandata prejšnjega župana. Prihodnje volitve bodo tam, tako kot po preostali državi, čez dve leti, torej leta 2022.

Na nadomestnih volitvah se je za župana potegovala sedmerica kandidatov: to so bili Miran Čuš, SDS, Aleš Bandur, Nova Slovenija, in neodvisni kandidati Stanislav Greifoner, Nataša Petek, podžupan Aleksander Furek, Domen Majcen in Jožef Gojčič.

Največ glasov sta prejela Stanislav Greifoner in edina ženska kandidatka Nataša Petek. Greifoner je prejel slabih 30 odstotkov, Petek pa slabih 24 odstotkov. Sledil bo drugi krog volitev, ki se bo odvil to nedeljo, torej 11. oktobra.

Nataša Petek je ekonomistka, ki je v preteklosti zasedala podžupanski stolček. Tri mandate je bila občinska svetnica, poleg tega je bila tudi predsednica Krajevne skupnosti Starše.

Stanislav Greifoner pa je odvetnik. Kandidira kot neodvisni kandidat, v primeru izvolitve pa bi vsaj spočetka funkcijo opravljal nepoklicno. Bil je tudi občinski svetnik.

Oba se zavzemata za čim hitrejšo izvedbo treh večjih občinskih projektov, ki so že pripravljeni, dobili pa so tudi zeleno luč v občinskem svetu: to so izgradnja nove podružnične osnovne šole v Marjeti in doma za ostarele ter zagon industrijske cone. Tu je seveda še veliko drugih izzivov, npr. izgradnja krožne kolesarske poti, ki bi pospešila turizem, in izgradnja stanovanj za mlade - ti se namreč iz kraja izseljujejo.

Medtem ko se bo v Staršah odvila druga runda, pa se bo v Velenju isti dan odvil prvi krog lokalnih volitev, tudi v tej občini zaradi smrti župana. V začetku avgusta je namreč umrl dobro znan župan, eden najbolj prepoznavnih obrazov Socialnih demokratov, Bojan Kontič. Tudi ta je zaradi dolgotrajne bolezni pooblastila prepustil podžupanu Petru Dermolu.

Dermol se je odločil tudi za župansko kandidaturo, prav tako kot Kontič na listi SD. Njegova protikandidata bosta Darko Koželj, sicer neodvisni kandidat s podporo SDS-a, Gospodarsko aktivne stranke, SLS-a, Nove Slovenije in SMC, ter Benjamin Strozak iz Dobovškove stranke Dobra država. Sestava občinskega sveta, v katerem imajo tradicionalno veliko moč Socialni demokrati, ostaja enaka.

O rezultatih več prihodnji torek.

Vir slike: maribor24.si

Ob 8.05

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je mandat za sestavo nove vlade podelil dosedanji premierki Ani Brnabić. Odločitev je sprejel po 106 dneh od poteka junijskih parlamentarnih volitev, na katerih si je Vučićeva Srbska napredna stranka ob bojkotu večinskega dela opozicije zagotovila več kot dvotretjinsko večino v skupščini. Vanjo sta se poleg strank, ki zastopajo manjšine, prebili le še Socialistična stranka Srbije in Srbska patriotska zveza, poznana pod kratico SPAS. Na novinarski konferenci, na kateri je obelodanil izbiro mandatarke, je Vučić še pojasnil, da Brnabić predlaga ustanovitev dveh novih ministrstev, in sicer Ministrstva za človekove pravice, enakopravnost spolov in družbeni dialog ter Ministrstva za družino, otroke in demografijo. Prav tako si želi, da bi v novi vladi vsaj polovico ali več ministrskih mest zasedale ženske.

Izjava.

Aleksandra Pivec je še pred glasovanjem o svoji razrešitvi med sejo državnega zbora odstopila z mesta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Državni zbor se je z njeno odstopno izjavo, ki jo je premier Janez Janša za razliko od izjave notranjega ministra Aleša Hojsa dejansko posredoval v hram demokracije, že seznanil. Pivec bo do imenovanja svojega naslednika; ta bo najverjetneje državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek; opravljala tekoče posle, ne bo pa več sodelovala pri »poslovanju« stranke DeSUS, iz katere je izstopila. Tako kljub svojim preteklim napovedim na novembrskem kongresu stranke ne bo še enkrat kandidirala za predsednico. V politiko se po krajšem premoru kljub vsemu namerava vrniti.
 
Finančni ministri držav območja evra so za novega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke, krajše ECB, izbrali Franka Eldersona, dosedanjega člana uprave nizozemske centralne banke. Za izvolitev za 8-letni mandat brez možnosti podaljšanja je Elderson potreboval podporo najmanj 14 od 19 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva območja evra, na položaju pa bo nasledil Yvesa Merscha. Eden izmed protikandidatov je bil tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je po Mitji Gaspariju, prav tako nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije in finančnemu ministru, drugi Slovenec, ki se je neuspešno potegoval za položaj člana izvršilnega odbora ECB.